Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (3.301-3.400)

  1. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora- DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
  2. brę̑ncati, -am, vb. impf. die Feuerglocke läuten, C., GBrda; — prim. brenkati.
  3. 2. brę́ncəlj, ** -clja, m. die Bremse (tabanus); goveji b. (tabanus bovinus), Erj. (Ž.); — prim. brenčati.
  4. 2. brę̑nka, f. 1) das Weinfass, Mur., C.; — 2) = breka, Medv. (Rok.); — 3) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. 1. brencelj.
  5. brę́nkəlj, -klja, m. 1) die Blüthe des Nussbaumes, des Kastanienbaumes, Nov.- C.; — 2) der Glockenschwengel, Z.; — 3) der Widerhaken, V.-Cig.; — prim. brankelj.
  6. brę́nkovəc, -vca, m. 1) der Elsebeerbaum (sorbus torminalis), Jan., C.; tudi: der Mehlbeerbaum (sorbus aria), C.; — 2) eine Art Rebe, C.; — prim. 2. brenk in 2. brek.
  7. brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).
  8. brẹ̑sk, m. die Morgendämmerung, Rez.- C.; — prim. stsl. brêzgъ.
  9. 2. brẹ́zən, -zna, m. 1) der Monat März, Meg., Zilj.- Jarn. (Rok.); kar v breznu zraste, april pobrije, Guts.; — tudi: der April, Remšnik ( Št.); "kadar uže breza teče", C.; brezen vsako uro jezen, C.; ali: brezen je desetkrat na dan jezen, Št.- Cig.; — 2) die Brunft (der Katzen), Cig., C.; — das Scherzen (Laufen u. Schreien) der Kinder, M., C.
  10. brẹzẹ́ti, -í, vb. impf. brezí, es wird Tag, Dol.- Mik.; solnce za goro brezi, Mik. (Et.); — prim. breckati.
  11. brẹ́ziti se, -im se, vb. impf. brunften (o mačkah), Cig., Jan.; — prim. 2. brezen 2).
  12. brezkorístən, -tna, adj. nutzlos, unersprießlich, Cig., Jan.
  13. breznačę́łən, -łna, adj. ohne Grundsätze, principlos, nk.; nav. -ę́lən.
  14. breznačę̑lje, n. die Principlosigkeit, C.
  15. brẹ́znati se, -am se, vb. impf. 1) brünftig sein (o mačkah), Cig., C., M., Kras; — 2) vagabundieren, unzüchtige Händel haben, C.; — schreiend und umherspringend scherzen (o otrocih), M.
  16. brezȗp, m. die Hoffnungslosigkeit: b. prihodnjih dni, Preš.; b. ljubezni, Levst. (Zb. sp.); Devojko popade groza, brezup, Levst. (Zb. sp.).
  17. brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.
  18. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom- Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
  19. brgúše, f. = breguše, široke, bele, prtene hlače, SlGor.; — prim. brageše.
  20. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
  21. bridẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein, (o orodju), C.; beißen, prickeln, brennen: kremenina med prsti bridi, ajdova moka bridi (ist scharf anzufühlen), tabak v nosu bridi, Z.; juckend beißen, (o ranah) Cig.; — brideč, von scharfem Geschmack, C., Mik.
  22. bridíti, -ím, vb. impf. schleifen, schärfen: b. nož, C.; — prim. brditi.
  23. brigānt, m. razbojnik, der Brigant; — prim. fr. brigand, it. brigante.
  24. brı̑gati, -am, vb. impf. kümmern, angehen: kaj to mene briga! nk., vzhŠt.; Sorgen machen: to me briga, C.; — b. se, sich kümmern: za nobeno reč se ne briga, Jan., nk.; vzhŠt.; — prim. briga.
  25. bríhtən, -tna, adj. = bistroumen, pameten; — prim. brihtati.
  26. brı̑ja, f. die Bitterkeit, C., Mik.; — prim. bridek.
  27. bríniti se, brı̑nem se, vb. impf. sorgen, sich kümmern, C., Z., Vrt.; b. se za kaj, Zv.; malo se brine o tem, SlN.; — prim. briga.
  28. brizgáč, m. 1) "kdor brizga, kadar se gasi ogenj", der Löschmann, Levst. (Nauk); — 2) der Spritzwurm, (holothuria tubulosa) Erj. (Ž.); brizgači, Holothurien, Cig. (T.).
  29. brízgalica, f. 1) die Feuerspritze, Slom.- C.; ročna b., die Handspritze, Jan.; die Klystierspritze (= bzikalica), C.
  30. brizgȃłnica, f. die Spritze, Jan., Cig., Levst. (Nauk).
  31. brízganje, n. das Spritzen, Cig.
  32. brízgati, brı̑zgam, vb. impf. 1) spritzen, Cig., Jan., Levst. (Nauk); strup v koga brizgati, — ZgD.; — 2) gellend pfeifen, ( z. B. durch die Finger, an einem Eichelkelch u. dgl.) C.; — prim. brlizgati.
  33. brizgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) spritzeln, C.; patscheln, po vodi b., C.; — 2) pfeifen, C.
  34. brı̑zglja, f. die Spritze; gasilna b., die Feuerspritze, Cig.; b. klistirka, die Klystierspritze, DZ.
  35. brizgljáti, -ȃm, vb. impf. spritzeln, spritzen, Cig.
  36. brízgniti, brı̑zgnem, vb. pf. 1) spritzen, C.; — 2) einen gellenden Pfiff thun, C.
  37. bríždžati, -ím, vb. impf. = brizgati, spritzen: mleko iz vimena briždži, C.
  38. 2. bȓk, m. eine Art Kreisel, das Drehrad, Cig.; lešnik s klinčkom, da ga lahko zavrti, Dol.; — prim. brčati.
  39. brkȃnəc, -nca, m., pl. brkanci, iz oblatovja izluščeni orehi, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. 1. brkati.
  40. 1. bŕkati, bȓkam, vb. impf. 1) stoßen, schnellen, weg schnellen: z nogo kaj b., C., M., Z.; — scharren, kratzen: kure brkajo, C., M., Z.; stöbern, Cig.; — 2) orehe b., luščiti iz oblatovja, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) hetzen, reizen, C.; brkala je vrana zajca, da naj kolje, SlN.; — prim. brcati.
  41. bŕkavica, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), Pjk. (Črt.).
  42. brkȃvka, f. die Ratsche, Dict., C., Mik.; — prim. 2. brkati.
  43. bŕkəlj, -klja, m. 1) der Halszapfen der Schweine: svinja ima brklje, C.; — 2) der Stumpf, der Knorren, C.; — 3) der Fuß ( zaničlj.): stopiti komu na brklje, jemandem auf die Pfote treten, Cig.; — prim. 1. brk.
  44. 2. bȓklja, f. ein Spielzeug (gumb na vrvci, ki brni), Gor.; — prim. brnklja.
  45. brkljȃvka, f. der Kreisel, C.; — prim. 2. brkati.
  46. brkolı̑n, m. der Zwerg, C.; — prim. frkolin, mrgolin.
  47. brkǫ̑nčica, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), Z., C.; — (primula carniolica), Robič ( Nkol.).
  48. brlı̑nkati, -am, vb. impf. flattern (von weiten Kleidern), C.; — prim. frleti.
  49. brljáti, -ȃm, vb. impf. stöbern: Kaj brlja tod? was sucht er da? BlKr.; — pritscheln, sprudeln, M., C.
  50. brlúnkati, -ȗnkam, vb. impf. emporspritzen, Jan.
  51. brlúnkniti, brlȗnknem, vb. pf. aufspritzen, Jan.
  52. brnę̑n, adj. irden: b. lonec, C.; — erdartig, Cig.; — prim. brn, brna.
  53. 2. brníca, f. 1) der Topf, C.; — 2) pl. brnice, die Kartoffeln, C., Z.; — prim. brna.
  54. brník, m. die Kartoffel, Z.; — prim. brna.
  55. 2. bȓnja, f. der Fetzen, der Lumpen, SlGor.- C.; ein schlechtes, abgetragenes Kleid, C.; — prim. prnja.
  56. 3. bŕnjav, adj. voll: b. oves, C.; — prim. brnit.
  57. brnjọ̑k, m. der Käfer, (tudi: brnjuk), C.; — prim. brneti.
  58. brnjọ́t, m. der Zottige, C.; — prim. 2. brnja.
  59. bròč, brǫ́ča, m. die Färberröthe, der Krapp (rubia tinctorum); Habd., Cig. (T.); — die daraus bereitete Farbe: v b. dejati, C.; — (brošč, Tuš. [R.]); prim. stsl. broštь, hs. broć.
  60. brodnárič, m. mlad brodnik; prim. brodnar.
  61. brójən, -jna, adj. numerisch, Cig. (T.); — prim. broj.
  62. brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.
  63. brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.- Erj. (Torb.), Brežani ( Ist.)- SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.
  64. brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.
  65. brsljìv, -íva, adj. griesgrämig, mürrisch, Jan.; — prim. 1. brsati.
  66. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
  67. brstník, m. 1) = popkar, der Gimpel, Cig., Jan., C., Frey. (F.); — 2) das Haselhuhn (tetrao bonasia), Novake pri Cerknem- Erj. (Torb.).
  68. brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje (pri Divinu)- Erj. (Torb.).
  69. bȓtnik, m. der Waldhonigzeidler, C.; — prim. brt.
  70. brúma, f. = pobožnost, C., Trub.; — prim. brumen.
  71. brȗmbice, f. pl. die Maultrommel, Trst. (Let.), SlGor.; — prim. brumbati, brmbice.
  72. brúmən, -mna, m. der Monat Jänner, Rez.- C.; — prim. it. bruma, härtester Winter.
  73. brúmən, -mna, adj. = pobožen, fromm; — = priden, C.; — iz nem.; prim. stvn. fruma, Nutzen, bav. frumm, fromm.
  74. brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.
  75. brunẹ́ti, -ím, vb. impf. bräunlich werden, reifen (o žitu); oves, silje bruni, vzhŠt.- C.; — prim. brun.
  76. brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.
  77. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
  78. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
  79. brzdı̑t, adj. stolz (von Pferden), Mur.; — prim. brdit, brdek.
  80. brzdúlje, f. pl. verižice pri konjski brzdi, Dol.
  81. bŕzək, -zka, adj. hurtig, Dict.; b. junak, Npes.- C.; — prim. brdek.
  82. bŕzəł, -zla, adj. morsch, faul, C.; — prim. brzneti.
  83. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
  84. brzíkavka, m. die Mandelgeschwulst: b. se mi dela, Polj.; tudi brzikȃvka, Notr.; — prim. bezgavka.
  85. br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.
  86. bržǫ̑la, f. der Rostbraten; tudi pl. bržole; — prim. bav. brisolen, Mik. (Et.); it. braciuola, der Rostbraten.
  87. bȗbreg, m. die Niere, C., BlKr.; bom ti dal po bubregu, ich werde dich gehörig durchprügeln, BlKr.; = pl. bubregi: vidijo jim do bubregov, sie durchblicken ihr Inneres, SlN.; — prim. tur. bübrék, Mik. (Et.).
  88. búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.
  89. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.
  90. bȗckati, -am, vb. impf. sticheln, stechen; — prim. bucati.
  91. 2. bùč, m. 1) das Fass, Štrek.; — 2) ein Feldbrunnen mit einem hölzernen Kasten eingefasst; šterne, buči, Vod. (Izb. sp.); — prim. bəč, boč.
  92. 1. bȗčək, -čka, m. neka vinska posoda, Ip.; — prim. 2. buč.
  93. 2. bȗčək, -čka, m. ein alberner Kerl, Cig.; — prim. buča.
  94. 2. bùd, búda, m. der Wiedehopf, V.-Cig., C., Gor.- Mik.; — prim. vdeb.
  95. budálast, adj. dumm, unsinnig, Cig., Jan.; — prim. budalo.
  96. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
  97. 2. bȗdalọ, n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).
  98. búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.
  99. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
  100. bújnost, f. die Ueppigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. bujen.

   2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA