pri (2.901-3.000)

2901. alkāli, -ija, m. das Alkali ( chem.); — prim. lužnina.
2902. altāna, f. der Altan, Cig.; — prim. it. altana.
2903. ȃmčič, m. ein Kind in der Ammenpflege, C.; — prim. ama.
2904. ȃmica, f. = krača, SlGor., Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nem. "Hamme"; prim. hamica.
2905. analogı̑ja, f. die Analogie; — prim. nalika.
2906. anarhı̑ja, f. die Anarchie, Cig., Jan., nk.; — prim. brezvladje.
2907. ánati se, -am se, vb. impf. sich hüten, meiden, Dict., Mur.; anaj se vina, M.; ptica se gnezda ana, Št.- C.; a. se česa, sich einer Sache begeben, Cig., (vanati se, Ravn.); — prim. srvn. anen, entbehren, Mik. (Et.).
2908. anatomı̑ja, f. die Anatomie; — prim. razudba.
2909. angúrija, f. die Angurie, die Wassermelone (cucurbita citrullus); — prim. it. anguria.
2910. anomālən, -lna, adj. anomal, nk.; — prim. nepravilen.
2911. anomalı̑ja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
2912. antologı̑ja, f. die Anthologie; — prim. cvetnik.
2913. antropologı̑ja, f. die Anthropologie; — prim. človekoznanstvo.
2914. ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.- Mik.; ( nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
2915. aparāt, m. priprava, der Apparat.
2916. apelācija, f. priziv, die Appellation.
2917. apercēpcija, f. die Apperception, Cig. (T.); — prim. primena.
2918. áperək, -rka, m. der Knirps, (morda nam. operek), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. paperek (paberek).
2919. apnę̑ničar, -rja, m. der Kalkbrenner, Cig.; — prim. apnar.
2920. ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
2921. apostǫ̑lski, adj. Apostel-, apostolisch; apostolska cerkev, vera; — glede na naglas prim. lat. apostolicus, nem. apostolisch.
2922. apotę̑ka, f. die Apotheke; — prim. lekarnica.
2923. apotę̑kar, -rja, m. der Apotheker; — prim. lekarničar.
2924. áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.
2925. ára, f. das Angeld, die Darangabe; aro dati, vzeti; — prim. it. arra, bav. arr, f.
2926. áras, m. härener Zeug, ein daraus gemachter Weiberkittel, Mur.; — prim. srvn. arraz, leichtes Gewebe aus Wolle, (po mestu Arras, kjer so nekdaj tako blago delali), C.; — prim. raš.
2927. árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče- Levst. (M.); — prim. arbati.
2928. árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.- Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
2929. arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče- Levst. (M.); — prim. arbati.
2930. árbola, f. der Mastbaum, Prim.; — prim. it. albero.
2931. ardrı̑ja, f. der Hader, Meg., Trub., Dalm.; — prim. ardrati se.
2932. areomētər, ** -tra, m. das Araeometer; — prim. gostomer.
2933. aristokrāt, m. prijatelj boljarstva, boljar, der Aristokrat.
2934. armáda, f. die Armee; — prim. it. armata.
2935. ȃrnica, f. das Bergheu, Z., Gor.; — die Bergwiese, Dol.; — prim. arovica.
2936. ārnika, f. Wohlverlei (arnica montana); — prim. brdnja.
2937. árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
2938. arōma, f. prijetna dišava, das Aroma, nk.
2939. artiljerı̑ja, f. die Artillerie; — prim. topništvo.
2940. arzēnik, m. der Arsenik; — prim. mišnica.
2941. ȃržet, m. 1) = žep, die Kleidertasche; — 2) die Minenkammer, V.-Cig.; — prim. srvn. eser, nvn. aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
2942. asēsor, -rja, m. der Assessor, Cig., Jan.; — prim. prisednik.
2943. ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.- C., BlKr.; — prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.
2944. astrolōg, m. der Astrolog; — prim. zvezdogled, zvezdar.
2945. astronōm, m. der Astronom; — prim. zvezdoslovec.
2946. astronomı̑ja, f. die Astronomie; — prim. zvezdoslovje.
2947. áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.- Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče- Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.
2948. atmosféra, f. die Athmosphäre; — prim. ozračje.
2949. atribūt, m. das Attribut; — prim. pridevek.
2950. avskultānt, m. der Auscultant, Cig., nk.; — prim. prislušnik.
2951. ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj- C., C. ( Vest. I. 78.).
2952. avtomāt, m. der Automat, priprava, ki se sama giblje.
2953. avtonomı̑ja, f. die Autonomie; — prim. samouprava.
2954. avtopsı̑ja, f. die Autopsie; — prim. samovid.
2955. aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
2956. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
2957. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
2958. bábičast, adj. kernlos: babičasta (= gluha) ajda, Z., Gor.; — prim. babica 8).
2959. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
2960. bȃc, m. männliches Lamm, Gor.; — prim. bav. bätz, bätzlein, Schaf, Schäfchen.
2961. bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.
2962. bȃcka, f. weibliches Lamm oder Schaf, (v otročjem govoru); — prim. bacek.
2963. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
2964. bȃčək, -čka, m. das Reisigbündel, Gor.; — prim. it. fascio, Bündel.
2965. bȃčka, f. der Beutel, Dict.; b. denarjev, Z.; = popotna torbica, Dict.; — prim. baška.
2966. bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.- Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
2967. bȃdənj, -dnja, m. der Bottich, die Kufe, Goriš.; trtnega perja so cele badnje nasmukali, Vrtov. (Km. k.); — prim. bedenj.
2968. bága, f. der Tabakpfeifensaft, Št., Dol.; — prim. hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz tur.) Dan.
2969. bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.- Valj. (Rad); — prim. baga.
2970. bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.- C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).
2971. bahọ̑ntati, -am, vb. impf. — prim. bahontniti, C.
2972. bahorı̑n, m. der Windwirbel, Jan.; (bohorin, Št.- Cig.); — prim. rus. bahorь = žestokij vihrъ, Dalj.
2973. bȃj, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 48 Maß), Jan., Notr.- Z.; — prim. it. baglia, Kufe (?).
2974. 2. bája, f. die Amme, Gor., Notr.- Z.; — prim. it. bália.
2975. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
2976. bajè, adv. ( prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).
2977. bajeslǫ̑vəc, -vca, m. der Mytholog, Jan., nk.; prim. bajeslovje.
2978. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
2979. bakàn, -ána, m. der Widder, Valj. (Rad); — prim. bak.
2980. bákəłnik, m. der Fackelschuh, Cig.; — prim. bakla.
2981. bákica, f., nam. bačica, BlKr.; — prim. bak.
2982. bakláti, -ȃm, vb. impf. 1) stark brennen, flammen, flackern, Cig., Jan.; — 2) mit einem Licht hin- und her fahren, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. fackeln.
2983. bála, f. 1) der Ballen; b. platna; b. slame, Fr.- C.; — 2) das mobile Brautgut: balo peljajo; — 3) das Pfriemengras (stipa pennata), Istrski Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. balla, der Ballen.
2984. bálar, -rja, m. der das Brautgut in das Haus des Bräutigams führt, Z.; — prim. bala 2).
2985. bȃləh, m. ein Ochs von blassgrauer, fahler Farbe, Tolm.; — prim. kor.-nem. falch, Ochs von fahler Farbe.
2986. balȇstra, f. die Armbrust, C.; — prim. it. balestra.
2987. bȃłha, f. balhasta (belkasta) krava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. baleh, balhast.
2988. bȃłhast, adj. weißlich, grau (posebno o živini), Kor.- Štrek. (LjZv.); — prim. bav. falh = fahl, Štrek. (LjZv.).
2989. balı̑n, m. 1) die kleine Kugel im Kugelspiel, Z.; der kleine Spielstein, Z.; — 2) na balin ostriči koga, jemandem die Haare ganz kurz scheren, BlKr.; — prim. it. ( dial.) ballino, nam. pallino.
2990. balı̑ncati, -am, vb. impf. mit Kugeln (Steinen) spielen, Z., Ip., Prim.
2991. balíž, m. = bala 2), Dol.; — prim. kor.-nem. vallas, vales, = bala 2); it. valigia, Felleisen.
2992. bȃlog, m. weißer Ochs, Tolm.- Erj. (Torb.); gefleckter Ochs, Polj.; — prim. baleh, balha.
2993. baloh, m. großer Laubbausch, Fr., Ptuj- C.; — prim. bala (?).
2994. balotáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder wirres Zeug reden, C., Z.; — prim. balovati.
2995. bałšíca, f. neka hruška, Volče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — prim. balhast.
2996. báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
2997. balȗsati, -šem, vb. impf. plaudern, Mik.; — prim. balovati.
2998. baluštráti, -ȃm, vb. impf. wirres Zeug schwätzen, (tudi: balo-, C., bele-, Št., Kr.); — prim. balusati, balovati.
2999. balvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Let.; — 2) der Balken, Jan., C., Mik.; — 3) der Klumpen, Jan., Navr.- C.; der Block ( min.), Cig. (T.); — prim. bolvan.
3000. bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.

   2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani