pri (2.797-2.896)

2797. spríčo, praep. c. gen. 1) in Gegenwart: s. odbora, Levst. (Nauk); — 2) wegen, Jsvkr., Nov., DZ.; s. grdega vremena, DZ.; spričo tebe grem iz hiše, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — spričo tega, in Anbetracht dessen, Levst. (Nauk).
2798. spríditi, -prı̑dim, vb. pf. = v korist obrniti, GBrda.
2799. sprı̑doma, adv. mit Nutzen, mit Erfolg, C.
2800. sprijáteljiti, -ȃteljim, vb. pf. befreunden, (-tliti) Cig., Jan.; sprijateljila je naju politika, Jurč.; — s. se, Freundschaft schließen: s. se s kom, Cig., M., nk.
2801. sprijázniti, -ȃznim, vb. pf. freundlich gesinnt machen, befreunden: s. koga s kom; — s. se, sich befreunden; zopet sta se sprijaznila, sie sind wieder gute Freunde geworden.
2802. sprijèm, -ję́ma, m. ein feindlicher Zusammenstoß, Cig., Jan.
2803. sprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sprijeti; empfangen, willkommen heißen, Jan.; — s. se, einander begrüßen, M.; ( nam. vzpr-).
2804. sprijẹ̑mati se, -mam, -mljem se, vb. impf. ad sprijeti se; 1) sich gegenseitig erfassen: za roke se sprijemata, Npes.-K.; — sich feindlich angreifen; — 2) aneinander haften bleiben: vže se udi vkup sprijemajo, vže vstajajo oživljena trupla, Jap. (Prid.); — zusammenkleben: roke se od grozdnega soka sprijemajo, jvzhŠt.; oblaki se sprijemajo (verdichten sich), Cig.; — reč se ne sprijema, die Sache hat keinen Haft, Cig.; — 3) ineinander greifen, zueinander passen, C.
2805. sprijẹ́mavnost, f. das Adhäsionsvermögen, Jan.
2806. spriję̑mba, f. der Empfang, C.; ( nam. vzp-).
2807. spriję́mən, -mna, adj. 1) = sprijemljiv, Z.; — 2) gerne helfend: s. človek, C.
2808. spriję̑mkast, adj. klebrig, BlKr.- M.
2809. sprijemljìv, -íva, adj. klebrig, Z.
2810. sprijemljívost, f. die Klebrigkeit, Z.; — die Adhäsion, Cig., Jan.; die Adhäsionskraft, Cig. (T.).
2811. spriję́mnost, f. die Adhäsion, Cig. (T.), C., UčT., Sen. (Fiz.).
2812. spriję́ti, sprímem, vb. pf. empfangen, willkommen heißen, Jan.; Bog te (vas) sprimi! Gott grüße dich (euch)! Cig.; Oj Bog te sprimi, prisrčni moj! Str.; Lastovke, oj Bog vas sprimi! Greg.; ( nam. vzpr-).
2813. spriję́ti se, sprímem se, vb. pf. 1) einander fassen, packen; psi so se sprijeli; z bajoneti se s., mit dem Bajonett einander angreifen; s. se s kom, mit jemandem handgemein werden; — 2) aneinander haften oder kleben bleiben; dile so se sprijele; — voda se ne sprime z oljem, Z.; — oblaki se sprimejo, die Wolken verdichten sich, Cig.; — 3) to se sprime, das passt zueinander, Z.
2814. sprı̑mək, -mka, m. = labora, das Conglomerat, Cig. (T.); — ( pren.) čuden s. zastarelih in preperelih oblik, LjZv.; — die Breccie: labora je povsem podobna sprimku, samo da so v sprimku posamični kosovi robati, v labori pa obličasti, Erj. (Min.).
2815. spristáti se, sprístojim se, vb. impf. = pristati, sich ziemen, C.
2816. sprístən, -stna, adj. = pristojen, schicklich, M., Z., Rib.- Burg. (Rok.).
2817. sprístovati se, -ujem se, vb. impf. = pristati, passen: spristuje se mu, kakor prasici sedlo, M.
2818. šprìh, špríha, m. coll. Hasenschrot, C., Valj. (Rad), BlKr.; — prim. šprihati.
2819. špríhati, -am, vb. impf. spritzen, C.; — iz nem.
2820. špríhniti, šprı̑hnem, vb. pf. spritzen ( z. B. Wasser aus dem Munde), C., Npes.-Vraz.
2821. šprı̑kla, f. 1) = tenek kolček ali ozka deščica: die Leitersprosse, Cig.; — der Vogelhaussprießel, Valj. (Rad), Kr.; — die Radspeiche, V.-Cig., Jan.; — šprikle, die emporragenden Hölzer des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — die Schiene, die Sohle bei Beinbrüchen: nogo v šprikle dejati, Cig., Z.; — 2) der Holzsplitter, BlKr.; — 3) das Laufbrett der Weber, Cig., Gor.; — prim. nem. Spreitel = Sprießel, C.
2822. šprı̑nca, f. der Sperber (astur [falco] nisus), C., vzhŠt.; der Mausgeier, na zapadu, Mik.; — tudi neki rdeč hrostek, Fr.- C.; — prim. nem. ( dial.) sprinz.
2823. šprı̑nclar, -rja, m. = šprinca, der Sperber, Frey. (F.).
2824. šprı̑nclja, f. eine Art Raubvogel, Mik.; — = postolka, Z.; — prim. šprinca.
2825. šprı̑ži, m. pl. die Brustdrüse ( bes. bei den Schweinen, Bröschen, "Briese"), vzhŠt.- C.; — iz nem.
2826. upríkəł, -kla, adj. u. želodec, Savinska dol., C.; pogl. upiker.
2827. uprížati, -am, vb. pf. bunt, gestreift, scheckig machen; uprižan, bunt, gefleckt, Mur., C.; — schmutzig im Gesicht, M.
2828. vpríčema, adv. sogleich, C.
2829. vpríčən, -čna, adj. 1) anwesend, gegenwärtig, Cig., Jan., C.; na oltarju v., Burg.; — 2) jetzig, gegenwärtig: vprične ino prihodne nevarnosti, Schönl.; vprični čas, Kast., Guts.
2830. vpríčnost, f. die Anwesenheit, die Gegenwart, Cig., Jan.; v. angelcev, Schönl.; v. božja, Burg.
2831. vpríčo, I. adv. zugegen, anwesend; v. biti; — v. rasti, zusehends wachsen, Svet. (Rok.); — II. praep. c. gen. in Gegenwart; v. ljudi, v. mene.
2832. vzpríčo, praep. c. gen. = spričo, wegen, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Idrija.
2833. vzprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vzprijeti, Žnid., Levst. (Močv.).
2834. vzpriję́ti, -prímem, vb. pf. = sprejeti, empfangen, annehmen, Levst. (Nauk), nk.; čutilo vzprime vtis, Žnid.; — smrt v., Vrt.
2835. zapríčati, -prı̑čam, vb. pf. zum Zeugen anrufen, Cig., Kr., Tolm.; — zapričal sem (= karal sem) je tisti dan, ker so špendijo prodajali, Dalm.
2836. zapričávati, -am, vb. impf. = zapričevati, Jan. (H.).
2837. zapričeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zapričati.
2838. zaprı̑čkati, -am, vb. pf. durch Streiten verlieren, verstreiten, Cig.
2839. zapríditi, -prı̑dim, vb. pf. 1) verderben, C.; — 2) = zapraviti, vergeuden, C.
2840. zapriduševáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad zapridušiti se, Cig.
2841. zapridušíti se, -ím se, vb. pf. bei seiner Seele schwören, Cig.
2842. zapriję́tən, -tna, adj. = prijeten, wohlgefällig, C.
2843. zaprisę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) schwören lassen, beeidigen: z. koga; zaprisežen, beeidigt: z. na pisanje zapisnikov, zur Führung der Protokolle beeidigt, DZ.; — z. se, sich mit einem Eide verpflichten, Jan.; hlapec se Abrahamu k vsemu zapriseže, Ravn.- Valj. (Rad); ljudje, ki so se za učenost zaprisegli, die zur Fahne der Wissenschaft geschworen haben, Zv.; — 2) = priseči, Jan., M.
2844. zaprisę̑ga, f. 1) die Beeidigung, Cig., Jan.; — 2) = prisega, der Schwur: krivična z., Guts. (Res.).
2845. zaprisę́ganje, n. die Eidesabnahme, Cig.
2846. zaprisę́gati, -am, vb. impf. ad zapriseči.
2847. zaprisę́gavəc, -vca, m. der den Eid Abnehmende, der Verpflichter, Cig.
2848. zaprisegováti, -ȗjem, vb. impf. = zaprisegati, Jan., DZ.
2849. zaprisę́zati, -am, vb. impf. = zaprisegati, DZ., nk.
2850. zaprisę̑žba, f. die Beeidigung, Cig., Jan., DZ.
2851. zaprisę̑ženəc, -nca, m. der Beeidigte, Jan. (H.), nk.
2852. zapríščiti, -im, vb. pf. zapriščen, roth (im Gesicht): z. v obraz (von ungesunder Röthe), Cig., C.; kupferig, Lašče- Levst. (M.).
2853. à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.- Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
2854. 1. ȃ, interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
2855. 2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
2856. ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
2857. àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.
2858. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
2859. ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
2860. ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.- C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.
2861. absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.
2862. abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
2863. adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.
2864. adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.
2865. adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.
2866. administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
2867. administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.
2868. ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora; — prim. nem. Hader.
2869. adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.
2870. adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.
2871. adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.- Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
2872. ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.- M., Lašče; — prim. jadro, C.
2873. advokȃt, m. der Advocat; — prim. odvetnik.
2874. advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.
2875. advokatūra, f. die Advocatur; — prim. odvetništvo.
2876. afektācija, f. die Affectation ( stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
2877. agēnt, m. der Agent; — prim. opravnik.
2878. ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
2879. àh, interj. ah! — prim. oh.
2880. ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
2881. ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. ahlati.
2882. ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
2883. ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.- Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.- C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
2884. ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).
2885. ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.- Levst. (Rok.), Štrek.; — prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.
2886. ȃjs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako mu je na levo iti, Mur., SlGor., jvzhŠt.; ajs k sebi! drugod samo priganjajo s to besedo, Fr.- C., Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ájs.
2887. ȃjsən, -sna, m. das Hinundherwetzen mit dem Gesäß: kakšen ajsen imate! — pravijo nemirnim otrokom, Dol.- Levst. (Rok.) — prim. ajsati se.
2888. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
2889. akácija, f. die Akazie; — prim. robinija.
2890. akcidēncija, f. die Accidenz ( phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.
2891. ákcija, f. die Actie; — prim. delnica.
2892. akcijonár, -rja, m. der Actionär, Jan.; — prim. delničar.
2893. akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
2894. akōrd, m. der Accord; — prim. sozvok.
2895. ākt, m. 1) der Actus ( phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
2896. aktīvən, -vna, adj. activ, Cig. (T.), nk.; — prim. dejalen.

   2.297 2.397 2.497 2.597 2.697 2.797 2.897 2.997 3.097 3.197  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani