pri (2.501-2.600)

2501. 1. prizòr, -zóra, m. der Anblick: krasen p., nk.; — die Scene, Cig., Jan., C., nk.
2502. 2. prizòr, -zóra, m. 1) das Nebengetreide, C.; — 2) das Gemüse, C.
2503. prizórən, -rna, adj. scenisch: prizorni spisi, Str.
2504. prizorẹ́ti, -ím, vb. pf. reif werden.
2505. prizoríšče, n. der Ort einer Scene, nk.; — die Scenerie, Let.
2506. 1. prizoríti, -ím, vb. pf. = prizoreti, M., jvzhŠt.
2507. 2. prizoríti, -ím, vb. pf. mit der Morgenröthe herankommen, Z.; — = p. se: danica se je prizorila, ogr.- C.
2508. prizǫ̑rnica, f. die Schaubühne, nk.
2509. prizòv, -zóva, m. = priziv, C.
2510. prizóvən, -vna, adj. = priziven, Appellations-, Jan.
2511. prizrȃvənski, adj. p. človek = tak, kateri ne spada h kaki družbi ali skupini, pa se je le tako pridružil, Svet. (Rok.).
2512. prizváti, -zóvem, vb. pf. herbeirufen, Mur.; piščance p., durch Lockrufe bewirken, dass die Hühner herbeikommen, jvzhŠt.; — p. koga, jemanden zuziehen, Cig. (T.).
2513. prizvòk, -zvǫ́ka, m. der Anklang ( gramm.), Cig. (T.).
2514. prizvončkáti, -ȃm, vb. pf. schellend kommen, Cig.
2515. prı̑ž, m. die Streifborte, C.; der gefärbte Tischtuchstreifen, C.; — prim. prižati.
2516. prı̑ža, f. 1) der Streifen, der Fleck, C., Gor.; solnčne priže, die Sonnenflecken, Cig. (T.), C.; — 2) ein geflecktes, scheckiges Thier, C.; — prim. prižati.
2517. 1. prižágati, -am, vb. impf. 1) = prižigati, Rož.- Kres; svečo p., Npes.-Schein.; solnce prižaga = pripeka, Jarn. (Sadj.).
2518. 2. prižȃgati, -am, vb. pf. 1) beim Sägen gelangen: do srede p.; — 2) durch Besägen abkürzen, mit der Säge ablängen, Cig.
2519. prižalováti, -ȗjem, vb. pf. trauernd, klagend kommen, Ravn.
2520. prižȃnjək, -njka, m. die Schnitternte: slab p., die Missernte beim Getreide, Cig.
2521. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.
2522. prížati, -am, vb. impf. gestreift o. gefleckt machen, C.; prižan, gestreift, gefleckt, buntscheckig, Jan.; gesprenkelt: prižana platnenka, C.; prižana mati = pisana mati, die Stiefmutter, Mik.; = prim. nem. ( švab.) prisen = einfassen, Mik. (Et.).
2523. prı̑že, f. pl. = prižəljc, das Bries, vzhŠt.- C.; — iz nem.
2524. prı̑žəc, -žca, m. 1) dem. priž, C.; — 2) = prižan človek ( n. pr. s sajami pomazan), Levst. (Rok.).
2525. priželẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) vergönnen, M.; n. pr. tega še svojemu največjemu neprijatelju ne priželim, časi mu priželi tudi kozarec vina, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) durch Wünschen herbeirufen, erwünschen, Cig.
2526. prı̑žəljc, -žəljca, m. die Kalbsbrustdrüse, das Bröschen ("Bries"), C., Z., Kr.; — iz nem.
2527. prižẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prižeti, (-žmem); = pritiskati, Z., Vrt.
2528. priženílọ, n. = kar kdo priženi, das Erheiratete (die Mitgift der Frau), Cig., Jan., C.
2529. priženı̑tək, -tka, m. bolje: pl. priženitki = priženilo, C.
2530. prižéniti, -žę́nim, vb. pf. 1) erheiraten (o možu); lepo reč je priženil, die Frau hat ihm ein schönes Heiratsgut zugebracht, Cig.; — 2) p. se, zuheiraten; p. se k bogati hiši.
2531. priženı̑tva, f. 1) die Zuheirat (des Mannes ins Haus der Braut), C.; — 2) = priženilo, Mik.
2532. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).
2533. prižę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. = pritisniti: k sebi, k srcu p., Vrt., Erj. (Izb. sp.).
2534. prižganjáriti, -ȃrim, vb. pf. als Brantweinbrenner o. Brantweinhändler erwerben, Cig.
2535. prižgáti, -žgèm, vb. pf. anzünden: svečo, luč p.
2536. prižìg, -žíga, m. die Anzündung, Cig.
2537. prižígalica, f. ein zusammengelegter Streifen Papier zum Anzünden der Tabakspfeife (Fidibus), Jan.
2538. prižigȃłnica, f. die Lunte, Cig., Zora.
2539. prižigȃłnik, m. der Anzündestock (mit dem Löschhütlein) in der Kirche, Gor.; — der Luntenstock, Cig.
2540. prižigálọ, n. ein Werkzeug zum Anzünden, der Anzünder, Cig.; das Feuerzeug, Cig.
2541. prižíganje, n. das Anzünden.
2542. prižígati, -am, vb. impf. ad prižgati; anzünden.
2543. prižigȃvəc, -vca, m. der Anzünder, Cig., Jan.
2544. prı̑žka, f. ein bunt gefärbter Apfel, Z.
2545. prı̑žnica, f., Cig., Jan., pogl. pridižnica.
2546. prižrebljáriti, -ȃrim, vb. pf. als Nagelschmied o. Nagelkrämer erwerben, Cig.
2547. prižrebljáti, -ȃm, vb. pf. annageln, Cig., Jan.
2548. prižúgati, -žȗgam, vb. pf. durch Drohen erreichen oder erzwingen, Jan. (H.).
2549. prižúliti, -im, vb. pf. mit Schwielen, d. i., mit harter Arbeit verdienen: prižuljen ajdov kruh, Zv.
2550. prižvę́čiti, -im, vb. pf. kauend kommen, Cig.
2551. prižvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. klingelnd, schellend kommen, Levst. (Zb. sp.).
2552. prižvenkljáti, -ȃm, vb. pf. = prižvenketati, Jan. (H.).
2553. prižvížgati, -am, vb. pf. 1) pfeifend herankommen; — 2) p. si kaj, sich etwas erpfeifen, Cig.
2554. prižvižgávati, -am, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten: Lepo mu je ptič'ca prižvižgavala, Npes.- Mik.
2555. prižvižgováti, -ȗjem, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten, Cig.
2556. prižvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. zwitschernd kommen.
2557. aprı̑l, m. der Monat April.
2558. aprı̑lov, adj. = aprilski, M.
2559. aprı̑lski, adj. April-; aprilsko vreme, Aprilwetter, Mur.
2560. bogosprijẹ̑m, m. der Willkomm (bogosprem, Mik. (V. Gr. II. 42.)).
2561. bogosprijẹ̑mati, -mljem, -mam, vb. impf. willkommen heißen, Cig., Jan.
2562. bogospriję́ti, * -prímem, vb. pf. willkommen heißen: b. koga, Cig., Jan.
2563. bogosprı̑mək, -mka, m. der Willkomm, Cig., Jan.
2564. brezprídən, -dna, adj. wertlos, Jan.
2565. brezprimę́rən, -rna, adj. beispiellos, Cig. (T.).
2566. cemprı̑n, m. der Zirbelbaum, die Zirbelkiefer (pinus cembra), Medv. (Rok.), Tuš. (R.).
2567. dopríčati, -prı̑čam, vb. pf. durch Zeugenschaft erweisen, Jan., Slom.; dovolj dopričana beseda, hinlänglich beglaubigtes Wort, Trst. (Let.).
2568. doprinȃšati, -am, vb. impf. ad doprinesti.
2569. doprinésti, -nésem, vb. pf. 1) darbringen, Mur.; — beitragen, nk.; — 2) zubringen: noč kakor dan d., Škrinj.; — 3) einbringen: doprinesem, kar sem zamudil, Škrb.; — 4) vollbringen, begehen: hudobijo d.; — germanizmi po dotičnih nem. glagolih.
2570. doprínos, m. der Beitrag, DZ.
2571. dopriprávljanje, n. die Nachschaffung: d. rokodelskega orodja, DZ.
2572. izpričálọ, n. = izpričevalo, Jan., DZ.
2573. izpríčanje, n. 1) die Erweisung, Z.; — 2) die Entschuldigung, Cig.
2574. izpríčati, -prı̑čam, vb. pf. 1) bezeugen, erweisen, darthun; i. se, bezeugt, erwiesen werden; — 2) entschuldigen, Mur., Dol.- Cig.; — i. se, sich rechtfertigen, sich genügend entschuldigen, ogr.- C.
2575. izpričávanje, n. 1) das Bezeugen; — 2) das Entschuldigen, kajk.- Valj. (Rad).
2576. izpričávati, -am, vb. impf. ad izpričati, = izpričevati; 1) bezeugen; — 2) entschuldigen, Mur.; i. se, sich entschuldigen, C.; i. se komu, sich bei jemandem entschuldigen, Let.
2577. izprı̑čba, f. der Erweis, die Nachweisung, Mur., Cig., Jan.; v izpričbo, zu Urkund dessen, Cig., Jan.
2578. izprı̑čək, -čka, m. = izpričba, Mur., Jan., Ravn.
2579. izpríčən, -čna, adj. 1) Nachweisungs-: izprı̑čno pismo, das Document, Cig.; — 2) erweislich, nk.
2580. izpričeválọ, n. das Document, das Zeugnis, Mur., Cig., Jan., nk.; i. uboštva, das Armutszeugnis, Cig.
2581. izpričevȃnje, n. 1) das Bezeugen, das Erweisen; — 2) das Entschuldigen, M.
2582. izpričeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpričati; 1) bezeugen, beweisen, darthun; — 2) entschuldigen, i. se, sich zu rechtfertigen suchen, sich entschuldigen, Jan.
2583. izpričevȃvəc, -vca, m. der Bezeuger, Cig.
2584. izpričílọ, n., Jan., Glas., pogl. izpričevalo.
2585. izprı̑čkati, -am, vb. pf. durch Hadern, Streiten erlangen: i. komu kaj, einem etwas abzanken, Cig.
2586. izpričljìv, -íva, adj. erweislich, Cig., Jan.; pogl. izpričen.
2587. izprı̑da, f. die Ausartung, die Verderbnis, C.
2588. izprı̑dba, f. die Verderbnis, DZ.; i. hišnega orodja, die Möbelentwertung, Levst. (Pril.).
2589. izprídigovati, -ujem, vb. pf. aufhören zu predigen, auspredigen.
2590. izpríditi, -prı̑dim, vb. pf. untauglich machen, verderben, corrumpieren; i. se, untauglich werden, ausarten, schlecht werden; izprijen ( nav. izpriden), verderbt, ausgeartet.
2591. izpridováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpriditi, Jan.; pogl. izprijevati.
2592. izpríjati, -prı̑jam, vb. impf. ad izpriditi, Jan. (H.).
2593. izprı̑jenəc, -nca, m. der Ungerathene, (sprid-) Cig., Ravn.
2594. izpríjenje, n. die Verschlechterung, die Ausartung; ( nav. spridenje).
2595. izprı̑jenost, f. die Verderbtheit, (sprid-) Mur., Cig., Jan., nk.
2596. izprijeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpriditi.
2597. izpripovẹ́dati, -am, vb. pf. auserzählen; pastorka ji je svoj pot izpripovedala, Npr.- Kres.
2598. izprı̑šč, m. nav. pl. izprišči, ein Kinderausschlag, eine Art Flechte, Z.
2599. izpríščiti se, -im se, vb. pf. ausschlagen, Cig.; izpriščilo se mu je po životu, er hat einen Ausschlag bekommen, Z.
2600. kopríca, f. in der Mühle das auf den Boxnagel passende Eisen im Laufsteine, Cig., Dol., Št.

   2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani