Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (197-296)

  1. pridȃja, f. das Zugeben, die Zugabe, Cig.
  2. pridȃjanje, n. das Zugeben.
  3. 1. pridȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad pridati; zugeben.
  4. 2. pridȃjati, -am, vb. impf. säugen, C.; žena pridaja, Mik., BlKr.
  5. pridȃljšati, -am, vb. pf. um ein Weniges verlängern, Cig.
  6. pridȃljšək, -ška, m. eine kleine Verlängerung, Z.; — der Anschieber an einem Tische, Cig.
  7. pridálọ, n. die Daraufzahlung, Z.; (prídal, -dála m., Levst. (M.); toliko pridála mi je dal, pa sva menjala, Ig [ Dol.]); — pogl. pridav.
  8. prídanič, m. = nič prida človek, SlN., Ščav.
  9. pridȃtək, -tka, m. die Zugabe, die Zubuße, Cig., Jan.
  10. pridáti, -dám, vb. pf. dazugeben, obenein geben, hinzufügen; deset goldinarjev sem moral še pridati; p. krme živini, nachfuttern, Cig.; — p. koga komu za tovariša (zuordnen), Cig.; — pridano ime, der Spitzname, C.
  11. pridàv, -dáva, m. die Daraufgabe (kar kdo prida, kadar s kom drugim menja za kako stvar), Kras- Erj. (Torb.); menjal je konja na pridav, BlKr.- M.: koliko bo pridava? Jurč.; — die Zugabe, Mik.; za p. kaj dobiti, als Zugabe bekommen, V.-Cig.; v pridav dati kaj, etwas daraufgeben, Vod. (Izb. sp.); — tudi prídav, -dáva, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
  12. pridȃva, f. die Zugabe, die Zulage, C.
  13. pridávati, -am, vb. impf. ad pridati, Jan.
  14. pridȃvək, -vka, m. 1) die Zugabe, das Zumaß, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); = kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — p. logaritma, die Mantisse ( math.), Cig. (T.); — die Beilage, der Nachtrag, Cig., Jan.; — 2) = pridano ime, priimek, ogr.- C.; — pridavke dajati, Rog.- Valj. (Rad).
  15. pridȃvščina, f. die Nebenabgabe, Cig.
  16. pridẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. durch Erbschaften erwerben, anerben, Cig., Jan.
  17. pridəhníti, -dáhnem, vb. pf. = poduhati, riechen, (pridẹ́hnem) ogr.- Valj. (Rad).
  18. pridəhtíniti, -ı̑nim, vb. pf. = pridihtiniti, (-dah-), Cig.
  19. pridẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. dazu thun, hinzufügen, beilegen, beifügen; še nekoliko p. k svoti; cukra p. k jedi; priloge so pridejane, die Beilagen folgen mit, Cig.; — attribuieren, Cig.; — p. si = pomagati si, sich helfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  20. pridẹ̑jək, -jka, m. = pridevek, das Schimpfwort, C.
  21. pridẹklováti, -ȗjem, vb. pf. als Magd erdienen, Cig.
  22. prídẹł, -dẹ́ła, m. der Erwerb, Svet. (Rok.).
  23. pridẹ̑la, f. = pridelek, Notr.
  24. pridẹ́lanje, n. = pridelek, die Fechsung, Svet. (Rok.); vse p. žita so mu prodali, Levst. (Zb. sp.).
  25. pridẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. durch Arbeit erwerben, erarbeiten; — producieren, fechsen; veliko žita, dobro vino p.
  26. pridẹlȃva, f. das Ziehen einer Frucht, die Production in der Landwirtschaft, Jan.; p. lanu, konopelj, C.
  27. pridẹ̑łba, f. die Zutheilung: službena p., die Diensteseintheilung, DZ.
  28. pridẹ̑łək, -łka, m. die Fechsung, das Erträgnis; slab p., eine Missernte; to je vino domačega pridelka; — das Bodenerzeugnis, das Bodenproduct: poljski p.; jesenski pridelki, die Herbstfrüchte.
  29. pridẹlíti, -ím, vb. pf. 1) zutheilen, Cig. (T.), nk.; — 2) mucken: še pridelil ni, GBrda.
  30. pridẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prideliti, nk.
  31. pridẹlovalíšče, n. die Productionsstätte, DZ.
  32. pridẹlovȃłnica, f. die Productionsanstalt, DZ.
  33. pridẹlovȃnje, n. die Erzeugung, die Production in der Landwirtschaft; p. žita, vina; prvotno p., die Urproduction, Cig. (T.); — p., die Fechsung, Svet. (Rok.).
  34. pridẹlováti, -ȗjem, vb. impf. durch die Bearbeitung des Bodens gewinnen, erzeugen, producieren; žito, vino p.; — fechsen; prideluje po 100 vaganov žita.
  35. pridẹlovȃvəc, -vca, m. der landwirtschaftliche Producent, Cig., Jan., Cig. (T.).
  36. pridẹlovȃvka, f. die landwirtschaftliche Erzeugerin, die Producentin, Cig.
  37. pridẹ̑łščina, f. der Fruchtertrag, Jan.
  38. prídən, -dna, adj. 1) Nutzen bringend, nützlich: sv. pismo je pridno, Trub.; moj jarem je priden, Trub.; njegovo dejanje je tebi silno pridno, Dalm.; to je bolj vidno nego pridno, Levst. (Rok.); ni nikdar pridne iz njegovih ust, aus seinem Munde hört man nie etwas Gutes, Cig.; veliko pridnega ljudem ni storil, Pohl. (Km.); — 2) brav; pridni otroci; fleißig, emsig; p. delavec, pridno delati; pridne roke skrbijo za stare zobe, Vrt.; — productiv (o človeku), Cig. (T.).
  39. prídəsək, -ska, m. = plužna deska, ogr.- Valj. (Rad).
  40. pridẹ́ti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. = pridejati; dazugeben, dazufügen; kar se k temu pridẹ̑, Trub.; — p. komu kaj, jemandem einen Spitznamen geben, Cig.
  41. pridẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad prideti, pridejati; — p. komu kaj, jemandem Spitznamen geben, Cig.
  42. pridẹ̑vək, -vka, m. 1) der Zusatz, Cig., M.; — 2) poda se držeča shramba za seno, Rib.; kadar mlatiči nasad domlate, mora, kdor zadnji s cepcem udari, iti na pridevek slamo tlačit, Levst. (Rok.); — 3) der Beiname, Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Schönl.; Andolščak, po pridevku Sitar, LjZv.; der Zuname, der Spitzname, Meg., Mur., Dol.- Cig., jvzhŠt.; — 4) das Epitheton ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Beifügung, das Attribut, die Apposition, Cig., Jan.
  43. pridẹ́vən, -vna, adj. attributiv, adjectivisch, Jan.
  44. pridẹ̑vnik, m. das Adjectiv, Jan., nk.
  45. prídiga, f. die Predigt; k pridigi iti, pri pridigi biti; pridiga je minila.
  46. prídigar, -rja, m. 1) der Prediger; — 2) = prigrad 2), (najbrž pokvarjeno iz "prigrad"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  47. prídigarski, adj. Prediger-; pridigarska zgovornost, die Kanzelberedsamkeit, Cig.
  48. prídigarstvọ, n. das Predigeramt; das Predigtwesen.
  49. prídigati, -am, vb. impf. eine Predigt halten, predigen.
  50. pridigovȃłnica, f. die Predigtstube, Cig.
  51. prídigovati, -ujem, vb. impf. Predigten abhalten, predigen; tudi: pridigováti, Valj. (Rad).
  52. prídigovavəc, -vca, m. der Prediger: tudi: pridigovȃvec.
  53. pridı̑h, m. der Hauch, der Spiritus ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — rus.
  54. pridihálọ, n. der Geruchsinn, C., (tudi: pridíhalọ), ogr.- Valj. (Rad).
  55. pridihávati, -am, vb. impf. riechen, ogr.- Valj. (Rad).
  56. pridı̑hnica, f. der Hauchlaut, Cig.; (po polj.).
  57. pridı̑hnik, m. = pridihnica, Jan.
  58. pridihtẹ́ti, -ím, vb. pf. schnaufend oder stark athmend kommen, Let.
  59. pridihtíniti, -ı̑nim, vb. pf. = pridihteti, Z.
  60. pridı̑r, m. die ungestüme Ankunft, M.
  61. pridı̑rati, -am, vb. impf. ad pridreti, Jan. (H.).
  62. pridirjástiti, -ȃstim, vb. pf. ungestüm rennend ankommen, heranjagen, Cig., M.
  63. pridírjati, -am, vb. pf. angerannt, angesprengt kommen.
  64. pridíšati, -ím, vb. pf. den Geruch bis zu einem Orte verbreiten, herduften, Cig.; nekaj je pridišalo do nas, jvzhŠt.
  65. príditi, prı̑dim, vb. impf. 1) Vortheil bringen, nützen: p. komu, Cig., Jan., Trub.- Mik.; — 2) impf. ad izpriditi: verderben, Šol., C., Dol.; travo, žito p., Dol.; ni pridil in pačil, ampak lepšal je govor, Levst. (Zb. sp.); — demoralisieren, Jan.
  66. pridivjáti, -ȃm, vb. pf. rasend, tobend kommen; truma pijancev je pridivjala, C.
  67. prídižnica, f. die Predigtkanzel.
  68. prídnost, f. 1) die Nützlichkeit, Mur.; — 2) die Bravheit, die Emsigkeit, die Thätigkeit, die Beflissenheit.
  69. prídọ, n., Pohl.- Valj. (Rad), pogl. prid.
  70. pridobȃva, f. die Nachschaffung, Jan. (H.).
  71. pridobáviti, -bȃvim, vb. pf. nachschaffen, Jan. (H.).
  72. pridobávljati, -am, vb. impf. ad pridobaviti, Jan. (H.).
  73. pridọ̑bək, -bka, m. das Erworbene, Cig., Jan.
  74. pridóbən, -bna, adj. bejahrt, C.
  75. pridobíčək, -čka, m. das Erworbene, Cig., Jan.; — der Vortheil, der Gewinn, Mur.
  76. pridobíłən, -łna, adj. Erwerbs-: pridobı̑łnọ podjetje, tovarištvo, eine Erwerbsunternehmung, Erwerbsgenossenschaft, DZ.
  77. pridobílọ, n. das Erwerbsmittel, Cig., Jan., C.
  78. pridobı̑tək, -tka, m. das Erworbene, der Erwerb, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Levst. (Pril.); — die Errungenschaft, Jan., C.
  79. pridobı̑təlj, m. der Erwerber, DZ.
  80. pridobítən, -tna, adj. Erwerbungs-, Erwerbs-, Cig., Jan.; pridobı̑tnọ podjetje, eine Erwerbsunternehmung, DZ.; pridobitni način, die Erwerbungsart, Cig., Jan.; pridobitni davek, die Erwerbssteuer, DZ.; pridobitna zadruga, der Erwerbsverein, DZkr.
  81. pridobı̑təv, -tve, f. die Erwerbung, Cig., Jan.; — der Gewinn, C.; die Beute, C.; die Errungenschaft, Jan., Zora.
  82. pridobíti, -bǫ̑m, (-bǫ̑dem), -bím, vb. pf. 1) dazubekommen, dazugewinnen; p. kaj k čemu, Cig.; — profitieren, Jan.; — 2) erwerben, gewinnen; — p. si kaj po krivem, etwas mit Unrecht an sich ziehen, Cig.; domovinstvo si kdo pridobode tudi z drugačnimi dogodki, Levst. (Nauk); — p. koga, jemanden gewinnen, Cig., nk.
  83. pridobitkarína, f. = pridobitni davek, DZ.
  84. pridobı̑tnik, m. der Erwerber, Levst. (Pril.).
  85. pridobívanje, n. das Erwerben, der Erwerb.
  86. pridobívati, -am, vb. impf. ad pridobiti.
  87. pridobivȃvəc, -vca, m. der Erwerber, Jan. (H.).
  88. pridobı̑vəc, -vca, m. = pridobitnik, Cig., Jan.
  89. pridobljénje, n. die Erwerbung, Cig.
  90. pridobljìv, -íva, adj. 1) erwerbsam, Jan.; — 2) gewinnend, Cig. (T.); einnehmend: mlad gospodič, na prvi pogled pridobljiv in ustrežljiv, Jurč.
  91. pridobljívost, f. die Erwerbsamkeit, Jan., Let.
  92. pridobnína, f. = pridobitni davek, Cig., Jan., C.
  93. pridobnı̑nski, adj. Erwerbsteuer-, Jan. (H.).
  94. pridobríkati se, -am se, vb. pf. sich einschmeicheln, Let.; mladi kupovavki se pridobrikati, Jurč.
  95. pridodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad pridodati, Jan. (H.).
  96. pridodáti, -dám, vb. pf. hinzufügen, beigeben, DZ., nk.
  97. pridòj, -dója, m. die Übergabe eines Kindes an die Amme, Mik.; v p. dati, Z.; tudi prídoj, -dója.
  98. pridǫ̑jba, f. = pridoj, M.
  99. pridọ̑jče, -eta, n. der Mitsäugling, Guts.- Cig.
  100. pridọ̑jəc, -jca, m. das von einer fremden Mutter gesäugte Kind männlichen Geschlechtes, der Mitsäugling, M.

   1 97 197 297 397 497 597 697 797 897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA