pri (10.901-11.000)

10901. zbráti, zbérem, vb. pf. zusammenlesen; z. vso svojo zlatnino in jo prodati; z. vse svoje moči, alle seine Kräfte aufbieten, Cig.; z. svoje misli, seine Gedanken sammeln, sich sammeln, Cig.; zbrani um, die Sammlung, Cig. (T.); — versammeln, sammeln; z. svoje prijatelje okoli sebe, z. krdelo vojakov; — z. se, sich sammeln; oblaki so se zbrali na nebu; zbrana dela, die gesammelten Werke; — z. se, sich versammeln; zbrali smo se pod lipo; zbran, versammelt; zbrani možje so sklenili; — z. se v trope, sich zusammenrotten, Cig.
10902. zbrǫ̑jki, m. pl. etwas Zusammengepantschtes, C.; — prim. zbrodki.
10903. zbúnčiti, -bȗnčim, vb. pf. convex machen, M.; z. se, wulstig werden, C.; eine erhabene Geschwulst, eine Beule bilden, Z.; — ( nam. vzb-); prim. bunka.
10904. zdàj, adv. jetzt; — zdaj zdaj, sofort; zdaj zdaj mora priti, jeden Augenblick muss er kommen; — zdaj — zdaj, bald — bald; z. tu, z. tam, bald hier, bald dort; — z. pa z., ein- und das anderemal; = z. ter z., Levst. (Močv.), DZ.; do zdaj, bisher; do z. ga še ni bilo k nam; za zdaj, vor der Hand; za z. naj bo; od z. (naprej), von jetzt an.
10905. 2. zdáti, zdám, vb. pf. entbieten: z. dobro, begrüßen: prijateljem dobro z., Boh.; — pogl. vzdati.
10906. zdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) verfertigen, fabricieren, Mur., C.; na ogle z., ausecken, Cig.; — verarbeiten: želodec živež zdela, C.; — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig.; nalogo z., Cig.; načrt z., Cig.; z. črtež, ein Project verfassen, Levst. (Močv.); prav zdelano razglasilo, Levst. (Nauk); z. izpisek, einen Auszug ausfertigen, DZ.; z. proračun, Levst. (Nauk); — 2) (Junge) werfen: psica je pet mladih zdelala, C.; z. se, geboren (geworfen) werden, C.; — luna se je zdelala ali omladila, C.; — 3) jemandem zusetzen, ihn arg zurichten: bolezen ga je zdelala, die Krankheit hat ihn arg hergenommen; — z. se, sich ab-, zerplagen, sich abmartern; ves zdelan, ganz abgemartert, abgemergelt; — prim. izdelati.
10907. zdẹlovȃnje, n. 1) das Verfertigen, das Verfassen: z. črtežev, Levst. (Močv.); — 2) das Zurichten, das Maltraitieren, ZgD.; — 3) der Bau, die Baulichkeit, das Gebäude: potrebna bi še bila ta zdelovanja, Levst. (Pril.); tedaj še ni bilo tega zdelovanja, Lašče- Levst. (Rok.).
10908. zdę̑nəc, -nca, m. = studenec, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; z. ograjenec, der ummauerte Brunnen, Prip.- Mik.; — (skrčeno iz: studenec); tudi: zdénəc, Valj. (Rad).
10909. 1. zdẹ̑tək, -tka, m. die Einbildung, der Schein, C.; — prim. zdeti se.
10910. 2. zdẹ̑tək, -tka, m. der Spitzname, der Unname, Cig.; — ( nam. vzd-); prim. 3. zdeti.
10911. 3. zdẹ́ti, zdẹ̑m, zdẹ́nem, vb. pf. beilegen: ime z., einen Namen beilegen, Habd.- Mik., Cig., Krelj- M.; Jezus Simonu ime zde ("izdei"), Trub.; priimek z. vasi, Levst. (Zb. sp.); — einen Schimpfnamen, Spitznamen geben: zdeli so mu plešec, Cig.; ptičar so mu zdeli, Cig.; Turki jim zdenejo "raja", Navr. (Let.); zdeli so, da je bila ondi rimska naselbina, Navr. (Let.); — ( nam. vzdeti).
10912. zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
10913. zdevı̑čina, f., Rihenberk- Erj. (Torb.), nam. zavična, zvična; — prim. zdelvica.
10914. zdìč, zdíča, m. der erhöhte Ofensitz, Cerkljansko, Temljine ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. ždič.
10915. zdìkaj, adv. = tukaj: enega zdikaj, enega tamkaj, Jezusa pa v sredi, Trub.; — prim. zde, zdekaj.
10916. zdọ̑łəc, -łca, m. der von unten, vom Thal her wehende Wind, Valj. (Rad); = spodnjak, C.; der untere Wind ( opp. zgorec), Cig.; (in gewissen Gegenden) der Westwind, C., Prip.- Mik., vzhŠt.; ( der Ostwind, Guts., Savinska dol.).
10917. zdọ̑ma, adv. = z doma, nicht zuhause: od zdoma kaj prinesti, von der Reise etwas mitbringen, Rib.
10918. zdravílọ, n. das Heilmittel, die Arzenei; z. za oči, das Augenmittel; z. zoper mrzlico; domače z., das Hausmittel; pri njem ne pomaga nobeno z. več.
10919. zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
10920. zdravnı̑ški, adj. Ärzte-, ärztlich; zdravniško društvo; zdravniško izpričevalo; zdravniško mazaštvo, die Curpfuscherei, DZkr.; medicinisch, Mur., Cig., Jan.
10921. zdrȃžnica, f. der Abzugsgraben, Jan.; — ( nam. vzd-?); prim. draga.
10922. 1. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) = razdreti: pogajanje z. (abbrechen), Cig.; — 2) z. se, sich zerzanken: ljudje, ki se na svetu tako lahko zderejo, pri oltarju se morajo spet spraviti, Ravn.
10923. zdrgávati, -am, vb. impf. abstreifen: z. rokavice, SlN.; — prim. 2. zdrgniti.
10924. zdrȗžba, 1) f. die Vereinigung, die Association, Cig., Jan.; die Fusion, Cig. (T.); die Union, Jan., Navr. (Let.); tri združbe (drei Körperschaften) volijo može v poslansko zbornico, Levst. (Nauk); — 2) m. der Brautführer oder der Führer der Kranzjungfer, vzhŠt.- C.; mladenič naprosi dva svojih najboljših prijateljev, da bi mu bila združbi, to je, strežnika na dan poročevanja, Mursko polje- Pjk. (Črt.).
10925. zdrúžnost, f. die Cohärenz, Cig.; z. pomisli, die Ideenassociaton (als Fähigkeit der Ideen, vergesellt zu werden), Cig. (T.); — med sabo so v združnosti, sie bilden einen Concretalstatus, DZ.; — die Geselligkeit: tako je zopet združnost in zloščina prišla v mesto, Jurč.
10926. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
10927. zdúhniti, -dȗhnem, vb. pf. dumpfig werden (o moki), C.; = prim. zatohniti.
10928. zę́bər, -bra, m. neka trava, C., Notr.; — prim. zebrat.
10929. 1. zébra, f. = zob pri kolesih in strojih, der Radzahn, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
10930. zə̀hče, -eta, m. menda: der Meißnerapfel, der Maschanzker, Brkini- Erj. (Torb.); prim. zehek.
10931. zẹ́hniti, zẹ̑henm, vb. pf. einmal gähnen, Cig., Jan., Prip.- Mik.; — zehnilo se mi je, ich habe gegähnt, Z.
10932. 1. zę̑ł, -ı̑, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.- Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).
10933. (zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.- Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.- M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
10934. zelár, -rja, m. der Inwohner, Habd.- Mik.; — prim. želar.
10935. zelenı̑čje, n. das Grünzeug, das Gemüse, Cig., C., Levst. (Pril.).
10936. zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
10937. zə̀łva, f. die Mannesschwester, BlKr.; ("zlva", Mik.); prim. zava.
10938. zẹ̑mci, m. pl. die Augenwimpern, Mur., Cig., Mik.; prim. ozemci.
10939. zemlják, m. 1) der Vollbauer, der Grundbesitzer, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.); — 2) der Landsmann, Mur., Dalm. (Reg.), kajk.- Valj. (Rad); — 3) ein aus einem Theile der Hube angelegter Weingarten, Mur., Met., Svet. (Rok.); — 4) = zemljan 1), Levst. (Zb. sp.).
10940. zemljeknjížən, -žna, adj. Grundbuchs-: zemljeknjı̑žni zakon, das Grundbuchsgesetz, Levst. (Nauk), DZ.; zemljeknjižno trdnost imeti, grundbücherlich versichert sein, Levst. (Pril.); zemljeknjižni izpisek, der Grundbuchsauszug, DZ.
10941. zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič ( Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.
10942. zglásiti, -im, vb. pf. 1) melden, DZ., Vrt., nk.; — 2) z. se, eine Stimme von sich geben, laut werden, Cig.; sich melden, Mur., Jan., Št.- Vrt., Ravn.; sich anmelden, Cig., DZ.; z. se pri kom, Met.; — tudi: zglasíti, -ím; ( nam. vzg-).
10943. zglȃvje, n. 1) der Kopftheil des Bettes; z. je prenizko, previsoko; pri zglavju stati; — der Kopfpolster, V.-Cig., Jan.; pod z. kaj dejati, jvzhŠt.; — der erhabene Theil des Weingartens, Z., Notr.; — 2) der Säulenkopf, Jan. (H.); — 3) das Zapfengerüst, das Zapfenlager, worauf der Zapfen einer Welle ruht, Cig.; — prim. vzglavje.
10944. zgọ̑daj, adv. frühmorgens, früh; z. vstati; na vse z., in aller Frühe; — frühzeitig, beizeiten; dosti z. sem prišel k veselici.
10945. zgọ̑dən, -dna, adj. = zgodnji; danes si z., heute bist du früh aufgestanden o. gekommen, Z., Andr., jvzhŠt.; ( prim. pozen); zgodno sadje, das Frühobst, Z.; zgodȃn, -dnà, Dol.
10946. zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.- C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.- Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
10947. zgọ̑dnjik, m. der die Frühmesse lesende Priester, Cig., C.
10948. zgọ̑rəc, -rca, m. der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind, ( opp. zdolec), Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), Valj. (Rad); in gewissen Gegenden: der Ostwind, Prip.- Mik.
10949. zgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. verfertigen, ausfertigen, Cig., DZ.; imenik z., eine Liste anfertigen, Levst. (Nauk); — prim. izgotoviti.
10950. zgrȃdba, f. das Bauen, der Bau, das Gebäude, nk.; — prim. zgraditi.
10951. zgrbástiti, -ȃstim, vb. pf. zgrbaščen, gekrümmt; zgrbaščen hodim in silno priklonjen, Trub.
10952. 2. zgrébsti, -grébem, vb. pf. herabscharren ( prim. 2. zgrebati).
10953. zı̑d, zı̑da, zidȗ, m. 1) die Mauer; z. postaviti, podreti; bled je kakor zid, Št.- C.; čelni z., die Giebelmauer, Cig.; podporni z., die Schutzmauer, oporni z., die Futtermauer, Levst. (Pril.); — 2) = pozid, der Herd, Rez.- C.
10954. zidáłən, -łna, adj. Bau-: zidȃłni rok, die Baufrist, Levst. (Pril.).
10955. zidalíšče, n. der Bauplatz, die Baufläche, Cig., Jan., Levst. (Pril.).
10956. zidovȃnje, n. die Baulichkeit, DZ.; das Gebäude, Levst. (Beč.); prirejeno z., der Adaptierungsbau, Levst. (Pril.).
10957. zidovȃnski, adj. Bau-: z. red, die Bauordnung, Levst. (Pril.).
10958. zigrávati, -am, vb. impf. umherspringen, scherzen (o živalih), V.-Cig.; sich schnell hin und her bewegen: Pod vrhom rib'ce plavajo, Vse žive mi zigravajo, Npes.- Vod. (Pes.); tudi z. se: bliski se zigravajo po nebu, Zv.; — ( nam. vzi-).
10959. zijȃt, f. der Abgrund, Z.; (Zijati, krajno ime, Prim.- Erj. [Torb.]).
10960. zijȃvka, f. 1) die Gafferin, Cig., Jan.; — 2) die Kluft, der Felsenschlund, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jap. (Prid.); — 3) zijavke, Rachenblütler (personatae), Tuš. (B.).
10961. zíma, f. 1) der Winter; po zimi, im Winter; huda z., ein strenger Winter; golomraza z., ein Winter ohne Schnee, Cig.; v zimah smo, wir sind im strengen Winter, Lokve ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) die Kälte, Mur., Cig., Jan., C.; zima me ima, tare, Mur.; — konjem je zima bilo, Prip.- Mik.; — der Fieberfrost; — 3) bela z., das nördliche Labkraut (galium boreale), Z., Medv. (Rok.).
10962. 1. zjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. durch starkes, vieles Reiten schwächen, Cig.; — prim. izjahati.
10963. zjezíti, -ím, vb. pf. erzürnen, Cig., Jan.; z. se, zornig werden, Cig.; zjezil se je in je umrl, C.; — nam. vzj- (?); prim. razjeziti.
10964. zjútranji, adj. am Morgen stattfindend, Morgen-, Früh-; zjutranja pridiga, zjutranje delo, Cig.
10965. zlȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern; srce si z.; — mildern, lindern; z. težave; — z. se, leichter werden; — prim. izlajšati.
10966. zlatíca, f. 1) kuna z., der Goldmarder, Cig., Jan.; — 2) das Goldfischchen (cyprinus auratus), Erj. (Ž.), Blc.-C.; — neka riba v potocih okolo Notr. Bistrice- Erj. (Torb.); — 3) der Hahnenfuß (ranunculus), Cig., Jan., Nov.- C.; mehurna ali strupena z. (ranunculus sceleratus), travniška z., scharfer Hahnenfuß (ranunculus acris), Tuš. (R.); vodna z., die Dotterblume (caltha palustris), Cig.; = povodna z., Nov.- C.; — 4) das Golderz, Cig., Jan.
10967. zlatomȃšnik, m. der Jubelpriester, nk.
10968. zlatǫ́vka, f. der Salbling, Guts., Mur.- Cig., Jan.; — prim. zlatovčica.
10969. zləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern: ladjo z., ogr.- C.; — prim. izlehkotiti.
10970. 2. zlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) strecken: z. trudne ude na travi, LjZv.; zleknjen, gestreckt, Dol.; kače imajo zleknjeno telo, Vrt.; — z. se, sich ausstrecken, sich recken; z. se v zeleno travo, Erj. (Izb. sp.); z. se po mehkih blazinah, Jurč.; z. se po koncu, Jurč.; — z. se = umreti (preprosto), Dol.; — 2) z. koga, jemanden zu Boden strecken: pritlikavec je mogel z. na tla junaka, Vrt.; zrno ga bode zleknilo na zemljo, SlN.; z. in na tla položiti koga, Zv.; — ( nam. vzl-).
10971. zlę̑n, m. neka bolezen pri prascih: bolna žival neče jesti, vedno leži ter često se zdrzne in strese po vsem životu, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. zleniti se.
10972. zlíti, -líjem, vb. pf. 1) zusammengießen; vse ostanke vkup z.; — barve z., die Farben verschmelzen, Cig.; — zusammenschmelzen, Cig.; kovine z., Metalle legieren, Cig. (T.); ( fig.) verschmelzen, Cig. (T.); — z. se, zusammenfließen, Cig.; zusammenlaufen (o tekočih barvah), Cig.; — 2) in eine Form gießen, Mur., Cig., Jan.; zlita železnina, Gusseisen, Cig.; zlato telo so zlili, Jap. (Prid.); kralj je dal zliti krasno zlato jabolko, Levst. (Zb. sp.); zliven = zlit, Dict.; (zlẹ̑jem, kajk.- Valj. [Rad]).
10973. zlívanica, f. eine Speise ("Ofentomerl"), vzhŠt., Jan. (H.); — prim. zlevanka.
10974. zljúbiti, -im, vb. pf. 1) = obljubiti, C.; — 2) z. se, belieben; zljubilo se mu je igrati; zljubilo se mi je k vam priti; zljubilo se mu je darila, er wünschte sich ein Geschenk, Glas.
10975. zlọ̑, gen. zlȃ, n. das Übel, Mur., Cig., Jan., nk.; dosta zla, C.; vse zlo, alles Übel, C.; zlo ti bodi! hol dich der Kuckuck! C., Z.; — prim. zel ( adj.).
10976. zlòg, -lǫ́ga, m. 1) die Contribution, die Beisteuer, C.; die Concurrenz, Levst. (Pril.); z. k davkom, die Steuerumlage, Levst. (Nauk); — 2) die Structur ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Stil (po češ., rus.), Cig.; stavbinski z., der Baustil, LjZv.; die Diction, Cig. (T.); ( prim. slog); — 4) der Einklang, Cig.; — 5) die Fuge, Cig.; ( prim. stik); — 6) die Silbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); ( stsl., rus.); — 7) = širok ogon, ein breites Ackerbeet, C.; ( prim. slog); — 8) etwas Zusammengelegtes: z. drv, ein Holzstoß, z. snopja (= zloženo snopje), C.; — der Schrift- o. Tonsatz, h. t.- Cig. (T.).
10977. 2. zlọ̑mək, -mka, m. der Böse, der Teufel; (v kletvicah): ti zlomek ti! to je sam zlomek! kaj zlomka! kdo, zlomka, ti pa to pravi! Zv.; — prim. 2. zlom.
10978. 1. zlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen, brechen; palico z.; nogo, roko vrat si z.; z. pečat, das Siegel verletzen, Cig.; — ( pren.) krč, mraz ga je zlomil, er bekam einen Krampf-, Fieberanfall, Cig.; strah in žalost ga zlomi, Glas.; — z. se pri delu, sich bei der Arbeit abmartern, C.
10979. zlorádost, f. die Schadenfreude, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. zlorad.
10980. zlorẹ̑čnik, m. der Schwarzseher, der Unglücksprophet, Jurč. (Tug.); — prim. hs. zloguk (v istem pomenu).
10981. zlǫ̑ščina, f. die Eintracht, C., Z.; tako je hitro zopet združnost in zloščina prišla v ljubo mesto, Jurč.; — prim. zloga.
10982. 1. zlǫ́žən, -žna, adj. 1) einträchtig, einmüthig, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; ( prim. zloga 3)); — 2) Silben-: zlǫ̑žna mera, Vod. (Izb. sp.); — 3) zložni del, der Bestandtheil, das Element, Vrtov. (Km. k.).
10983. 2. zlǫ́žnost, f. 1) die geringe Abschüssigkeit ( prim. 2. zložen); — 2) die Bequemlichkeit, Cig., Jan., C., nk.; zložnosti in sladnosti tega sveta uživati, Jap.- C.
10984. zmámiti, -mȃmim, vb. pf. betäuben; außer Fassung setzen, Cig.; z. se, außer Fassung gesetzt werden, Cig.; zmešan in zmamljen, Dict.; — bethören, (zum Bösen) verlocken, Cig., C.; žena pride s plesa s klafarskimi besedami zmamljena, Jsvkr.
10985. zmastíti, -ím, vb. pf. zerquetschen: grozdje z., Cig., Vrtov. (Km. k.), Notr.; — erdrücken: svojega otroka je zmastila, Jsvkr.; — prim. zmestiti.
10986. zmȃtrati, -am, vb. impf. z. za kaj, für etwas ansehen, als etwas betrachten, LjZv.; — prim. smatrati.
10987. 1. zmę̑d, -ı̑, f. verwirrter Zwirn: same zmedi še imam, Gor.; — prim. 3. zmesti.
10988. zmẹ́sən, -sna, adj. 1) aus einem Gemenge bestehend: zmẹ̑snọ kamenje, das Massengestein, Cig. (T.), Jes.; zmesni gnoj, der Compostdünger, Jan.; zmesno žito, das Mengkorn, Erj. (Torb.); zmesno ljudstvo, ein Mischvolk, Trst. (Let.); — ein Gemenge, eine Mischung betreffend: zmesna primera, das Mischungsverhältnis, Cig. (T.); zmesni račun, die Vermischungsrechnung, h. t.- Cig. (T.); — 2) aus Mengkorn gemacht: zmesna moka, zmesen kruh; das Mengkorn betreffend: zmesni kamen v mlinu, (ki zmesno zrnje melje), Bes.
10989. 2. zmèt, -méta, m. strupeni z. = strupena kača, Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.); — prim. zmije (?).
10990. zmę̑t, -ı̑, f. die elastische Feder, die Springfeder, Cig., Jan., C., Rib.- M., Mik., DZ., nk., Polj.; ura na zmeti ("zmedi", Spiralfedern) bije, Ravn.- C.; zavita z., die Spiralfeder, Vrt.; tehtnica na z., die Federwage, DZ.; — prim. vzmet f.
10991. zmežljáti, -ȃm, vb. pf. verfitzen, verknüpfen, verwirren: prejo, niti z., Cig., C., M.; — prim. meželj.
10992. zmíje, -eta, n. ( m.?) der Drache, C.; ( prim. "zmiet", der Drache, Boh.).
10993. zmíre, f. pl. = maselnik, das Schmalzmus, Plužna- Erj. (Torb.); — prim. hs. žmire = tropine.
10994. zmı̑səł, -sla, m. der Sinn, die Bedeutung (eines Wortes, Satzes), Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zmislu primeren, sinngemäß, Cig. (T.); z. podkladati, eine Bedeutung unterlegen, Cig. (T.); — (po drug. slov. jezikih); — prim. smisel.
10995. zmı̑səłn, adj. 1) anschlägig, erfinderisch: "človek, ki se hitro čemu domisli, tak je zmiseln", Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. domiseln; — 2) verständig: z. mož, Vrt.; modro in smiselno pridigati, LjZv.; — 3) zmiselna uporaba, = uporaba po zmislu, sinngemäße Anwendung, DZkr.
10996. zmlínčiti, -im, vb. pf. platt drücken, Cig., Šol., M., C.; — prim. mlinec.
10997. zmǫ́titi, -im, vb. pf. 1) trübe machen, trüben: z. vodo, Cig., Jan.; — 2) zmočeno mleko, die Buttermilch, Bohinj ( Gor.); — 3) irre machen, beirren; s svojim govorjenjem z. koga pri štetju; — verwirren; zmočen, verwirrt, confus, verlegen; ves zmočen sem; — bethören; dati se komu z., sich von jemandem bethören lassen; z. komu um, glavo, jemandem den Verstand, den Kopf verrücken, Cig.; zmočeni um, die Verrücktheit, Cig. (T.); — z. se, einen Irrthum begehen, sich irren; z. se pri štetju, pri računu, pri igri; sich täuschen, Cig. (T.); z. se nad čim, etwas verkennen, Cig.; — z. se, irre, unsinnig werden, Cig.; — 4) vereiteln, hintertreiben: z. komu delo, namen, C.
10998. zmotnjȃva, f. die Verwirrung, der Wirrwarr; — die Verwirrung des Geistes, Cig., Jan.; der Irrthum; v zmotnjavi biti, v zmotnjavo pripraviti, irre sein, irre machen, Cig.; odpovedati se zmotnjavi, Preš.; der Wahn, Cig.
10999. zmǫ́žnost, f. das Vermögen, die Fähigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; z. mišljenja, die Denkfähigkeit, Cig.; dušne zmožnosti, die geistigen Fähigkeiten, nk.; — die Tüchtigkeit, Cig., Jan.; — prim. zmožen.
11000. zmŕšiti, -im, vb. pf. = zerraufen, zerzausen, verwirren, Cig., Jan., C.; zmršeni lasje, C.; — prim. zmrščiti.

   10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani