pri (10.601-10.700)

10601. vvrstíti, -ím, vb. pf. einreihen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; — inserieren, Cig., Jan., Cig. (T.).
10602. vzaję́mnost, f. die Wechselseitigkeit, die Gegenseitigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. vzajemen.
10603. vzaję̑mstvọ, n. das Wechselverhältnis, Cig. (T.); — prim. vzajemen.
10604. vzajmílọ, n. der Lehnsatz ( math.), Cig. (T.); — prim. vzajmiti.
10605. vzbúnčiti, -bȗnčim, vb. pf. ein Ding von Blech oder einem andern dünnen Metall so schlagen, stoßen, dass darauf Ausbuchtungen entstehen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bunka.
10606. vzdẹ́ti, vzdẹ̑m, vzdẹ́nem, vb. pf. = 3. zdeti: v. komu ime, jemandem einen Namen geben, beilegen, Levst. ( LjZv.); v. komu priimek, jemandem einen Spottnamen geben, Lašče- Erj. (Torb.).
10607. vzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. heben, emporheben; v. kamen; v. lan, konoplje = razgrnjeni lan, konoplje zopet pobrati, Notr., Dol.; — ziehen: številko v.; v. srečko (žreb), ein Los ziehen, nk.; — beheben: v. denar, plačo; — aufjagen: pes zajca, srno vzdigne, Str.; — v. tožbo, eine Klage anbringen, nk.; — veranlassen: navod v. ( prim. navod); v. cenitev, eine Schätzung veranlassen, Levst. (Nauk); — v. se, sich erheben, aufstehen; — v. se zoper koga, sich gegen jemanden auflehnen; — v. se, aufbrechen; čas je, da se vzdignemo; z vojsko se v. nad koga, proti komu, jemanden bekriegen, Cig., Jan.; — vzdignilo se mi je, ich habe mich erbrochen.
10608. vzdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. aufseufzen, Cig., Jan., nk.; prim. zdihniti.
10609. vzdrževȃnski, adj. Erhaltungs-: vzdrževanska priplačila, die Erhaltungsbeiträge, Levst. (Cest.); v. stroški, DZ.
10610. vzdȗh, m. die Luft, Jan., nk.; — prim. stsl. vъzduhъ, die Luft.
10611. vzę̑mək, -mka, m. die Prise, Cig., C.; en vzemek, eine Dosis, Notr.- Cig.
10612. vzę̑mka, f. die Prise, C.
10613. vzę̑mljaj, m. die Prise, die Dosis, Jan.
10614. vzglásiti, -im, vb. pf. anmelden: v. pritožbo, Levst. (Pril.).
10615. vzgnáti, vzžénem, vb. pf. 1) auftreiben, Jan.; — 2) sublimieren, Cig. (T.); ( rus.); — prim. 3. zgnati.
10616. vzhìt, -híta, m. die Ekstase, Jan. (H.); — prim. vzhititi.
10617. vzhòd, -hǫ́da, m. 1) der Aufgang (der Sonne), Cig., Jan., nk.; — premi v., die Rectascension ( astr.), Cig. (T.); — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; na vzhodu, im Osten, nk.; — 3) pl. vzhodi, die Treppe, Cig. (T.); — der Steigbaum, Jan. (H.); — prim. 2. shod.
10618. vzhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. zu gehen anfangen; otrok je uže vzhodil, UčT.; — wieder aufkommen, genesen, C., Z.; — prim. 2. shoditi.
10619. vzkipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufgähren, in Gährung kommen, Cig., Jan.; — aufwallen, Cig. (T.), nk.; — prim. skipeti.
10620. vzkípniti, -kı̑pnem, vb. pf. aufgähren, Jan., Zora; — prim. skipniti.
10621. vzkolẹ́hati, -am, vb. pf. sich mühsam aufraffen, Nov., nk.; — prim. 2. skolehati.
10622. vzlę́kniti se, -lę̑knem se, vb. pf. sich strecken, LjZv.; — prim. 2. zlekniti se.
10623. vzletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, Dol.- Levst. (Rok.); — prim. zletečati.
10624. vzletẹ́ti, -ím, vb. pf. auffliegen, Cig., Jan., nk.; — sich emporschwingen, Cig., Jan.; — prim. zleteti.
10625. vzmę̑t, -ı̑, f. 1) die Springfeder, Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) = ulje s črnim vršičem, das Aas, der Abscess, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. zmet, f.
10626. vzmę́tən, -tna, adj. 1) Projections-: vzmę̑tna ravnina, die Projectionsebene ( math.), Cig. (T.); — 2) Springfeder-, Jan. (H.).
10627. vzmóči, vzmǫ́rem, vb. pf. 1) können, vermögen, Cig. (T.), ogr.- C.; — 2) die Oberhand gewinnen, siegen, Vrt., Zora; v. koga, jemanden überwinden, ogr.- C.; — 3) v. koga, jemandem helfen, vzhŠt., ogr.- C.; — prim. zmoči.
10628. vzmǫ́žən, -žna, adj. fähig, Cig. (T.); — mächtig, ogr.- C.; — prim. zmožen.
10629. vznȃk, adv. rücklings; v. metati; v. ležati; v. pasti, auf den Rücken fallen; — prim. znak.
10630. vznásad, adv. übereinander, Gor.; — prim. znasad.
10631. vznẹ́titi, -im, vb. pf. anzünden, anfachen, C.; — prim. znetiti.
10632. vznọ̑žje, n. der Fußtheil des Bettes, nk.; — der Fuß des Berges, nk.; — v. pri vinogradu, der unterste Rand des Weingartens, der Unterschlag, Št.- C.
10633. vzọ̑či, adv. 1) vor die Augen, vor das Angesicht, v. komu stopiti, ne upa si mi v. priti, vzhŠt., ogr.- C.; ins Gesicht, offen: v. povedati, v. komu kaj sponašati, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) zugegen, gegenwärtig: v. biti, gegenwärtig sein, v. koga, v. komu, in Gegenwart jemandes, vzhŠt., ogr.- C.; — 3) v. s kom, jemandem gegenüber: pes v. s pastirjem sedi, da je čreda med njima, ogr.- C.; — 4) augenfällig, nach dem Anschein, C.
10634. vzpəhováti se, -ȗje se, vb. impf. aufstoßen: vzpehuje se mi, Cig.; — prim. spehovati se.
10635. vzpostȃva, f. die Wiedereinsetzung, die Restauration, Cig. (T.), DZkr.; — prim. vzpostaviti.
10636. vzrásti, -rástem, vb. pf. aufwachsen, nk.; — prim. zrasti.
10637. vzredíti, -ím, vb. pf. erziehen, aufziehen, Cig. (T.), nk.; — prim. zrediti.
10638. vzrę̑ja, f. die Erziehung, Cig. (T.), nk.; — prim. zreja.
10639. vztéči, vztéčem, vb. pf. wüthend, toll werden, Meg., Mik., Krelj- M.; — vztę́kəł, wüthend, toll, rasend, Meg., Dict., Mik., Krelj- M., Jsvkr.; v. pes, Mik., Levst. (Nauk); vztekli ino nespametni ljudje, Dalm.; — prim. 3. steči 2), stekel.
10640. vztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, erbeben, Jan. (H.); — prim. strepetati.
10641. vzvı̑šək, -ška, m. 1) die Steigung, Cig. (T.); — 2) die Anhöhe, C., Levst. (Pril.).
10642. vzvrȃti, f. pl. = kos zemlje konci njive, die Ackerwende, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. zvrati.
10643. vzvrẹ́či, vzvȓžem, vb. pf. projicieren, Cig. (T.); — prim. vzmetati.
10644. vžę́łčən, -čna, adj. selten, Guts., Jan., Guts. (Res.); — prim. želčen.
10645. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
10646. zaȃre, f. pl. der Ackerrand, Fr.- C.; — prim. vzare.
10647. zabȃdavo, adv. = zastonj, umsonst, vergebens, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. badava.
10648. zabȃrati, -am, vb. pf. durch Nachfrage sich den Kauf sichern: dva prašička sem pri njem zabaral, Polj.
10649. zabȃva, f. 1) die Ungelegenheit, die Belästigung, die Behelligung, die Plage, Dict., C., Vod. (Izb. sp.); zabavo delati komu, jemanden belästigen, Krelj, Kast.; — das Hindernis, Cig.; na močvirju se ni bati prevelike zabave, Levst. (Močv.); da ne bom imel zabave, um nicht Anstände zu haben, Prim.; — die Neckerei, die Chicane, Cig., Jan., M.; fantje napravijo, kakor Dolenjci pravijo "zabavo" ali prepir, SlN.; zbadljive zabave, Levst. (Zb. sp.); — 2) (po drugih slov. jezikih) die Unterhaltung, die Kurzweile, Cig., Jan., nk.
10650. zabləstẹ́ti, -ím, vb. pf. erglänzen, Levst. (Zb. sp.); — prim. blesteti.
10651. zablǫ́diti, -im, vb. pf. 1) fehlgehen, sich verirren, Meg., Mur., Cig., Jan.; z. na krivo pot, z. v brlog nevernih divjakov, LjZv.; — ( pren.) v zmote z., in Irrthümer verfallen, Cig.; — 2) vermischen, Cig.; z. svinjam = med pomije otrobe ali moko pomešati, jvzhŠt.; — z. komu kako grenko, jemandem eine derbe Wahrheit sagen, M.; — 3) z. si, verfehlen: z. si pot, C.; z. si pri čem, bei einer Sache fehlgehen, C.
10652. zablǫ̑ja, f. to, s čimer se svinjam jed zabloji, Mik.; — prim. obloda, obloja.
10653. zabolę̑čki, m. pl. die Nachgeburtswehen, Cig., C.; — prim. pobolečki.
10654. zabrčkáti, -ȃm, vb. pf. verzetteln, vergeuden, Dol.; — prim. zafračkati.
10655. zabrẹ̑ga, f. die Verlegenheit, die Schwierigkeit, die Zwangslage, Levst. (Pril.); ni še taka huda zabrega ne! Levst. (Zb. sp.); — das Hindernis, Jurč. (Tug.).
10656. zabrnáti, -ȃm, vb. pf. mit Fetzen oder Flecken bedecken: zabrnan človek, zabrnana srajca, Črniče ( Goriš.); — prim. 2. brnja.
10657. 2. zabrúsiti, -im, vb. pf. schleudern, Cig.; z. kamen v okno, Zilj.- Jarn. (Rok.); z. kaj pred koga, Cig.; duri z., die Thüre zuschlagen, Cig.; — prim. 2. brusiti.
10658. zabȗnəc, -nca, m. weißer Weiberrock, Cig., BlKr.; zabunec, suknjo brez rokavov, segajočo do kolen, nosijo Poljanke po zimi, SlN.; — prim. srb. zubun, madž. zubony, tur. zebun, Mik. (Et.).
10659. zabúr, -rja, m. = prazen kostanjev meh, kakršen se često nahaja mej polnimi zrni v ježici, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
10660. zacẹ́liti, -im, vb. pf. 1) heil machen, heilen ( trans.); rano z.; z. se, heil werden, heilen ( intr.); rana se je zacelila; — 2) = zaceliti se ( nam. zacẹ́lẹti); rana neče zaceliti, jvzhŠt.; noga mu je zacelila, vzhŠt.- Valj. (Vest.); prim. zaceleti.
10661. zacúkniti, -cȗknem, vb. pf. verwelken, C.; tudi: z. se, welk werden, zusammenschrumpfen ( n. pr. o grozdju), C.; — z. se, im Wachsen zurückbleiben: od same repe se bodo prasički zacuknili, Polj.; — prim. nem. ( dial.) "verzuckt" = verkümmert, Levst. (Rok.).
10662. začę́liti, -im, vb. pf. am Ende glatt beschneiden: ( n. pr. odlomljeno ali odkrhnjeno palico na koncu z nožem gladko prirezati), Lašče- Erj. (Torb.); tudi = malo na okroglo prisekati, Svet. (Rok.), Dol.; z. ali okrožiti petne konce podkovi, Levst. (Podk.); — ( pren.) einen entsprechenden Abschluss geben: povest z., Levst. (Zb. sp.).
10663. začę́tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; v petek slab začetek, Notr.; z. pridige, šolskega leta, trgatve; od začetka, vom Anfange an, anfangs; v začetku, anfänglich; z. sveta, die Entstehung der Welt, Cig.; o prvem začetku sveta, uranfangs, Cig.; prvi z., der Uranfang, Cig., Jan.; začetki, die Elemente (einer Wissenschaft), Cig.
10664. začímən, -mna, adj. vermöglich, Cig., Jan., M.; začimni ljudje, vermögliche Leute, Savinska dol.; — vermögend, fähig: beseda, ki je naše duše začimna rešiti, Ravn.; z. nebeškega veselja, Ravn.; — prim. za čim (pod: za I. C. 5).
10665. začúdovati se, -ujem (-ovam) se, 1) vb. pf. = začuditi se, Dol., jvzhŠt.; — prim. čudovati se; — 2) vb. impf. ad začuditi se: začudováti se, -ȗjem se, Jan.
10666. zadàh, -dáha, m. ein übler Geruch, Cig., Erj. (Som.); neprijeten z., LjZv.
10667. zádẹlj, praep. c. gen. = zaradi, Jan.; (zadel, Cig.); zadelj nedolžnih otrok, Slom.- Jan. (Slovn.); zadelj njih revnosti, Majar (Pesmi)- Mik.; — prim. delj.
10668. zaderíkast, adj. 1) unwillig, brummig, Cig.; — 2) heikelig: zaderikaste reči, Jap. (Prid.).
10669. zaderíkav, adj. 1) z. je les, ki se ne da gladko rezati, pri katerem se rezilo zadira, Notr.; — 2) = zaderikast 2), Cig.
10670. zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — ( fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; ( prim. zadejati).
10671. zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; ( fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.- Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.- Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
10672. zadẹ̑vnik, m. der Mitbetheiligte: jaz bi bil to uže davno iztožil, ali imam zadevnika, a ta neče pritegniti z menoj, Doberdob (Kras)- Erj. (Torb.).
10673. zȃdnjak, m. 1) mož pri zadnjem veslu na plavu, Pjk. (Črt.); — 2) das Hintere, die Hinterseite, Valj. (Rad); — 3) die Banklehne, ogr.- C.; — 4) das Hinterglied ( math.), Cig. (T.); — 5) das Brot vom Nachmehl, Jan. (H.).
10674. zȃdnji, adj. 1) hinten befindlich, der hintere, Hinter-; zadnja vrata, das Hinterthor; zadnje noge, die Hinterfüße; zadnji kolesi, die zwei Hinterräder (am Wagen); — 2) am Ende befindlich, End-, der letzte; zadnja vrsta, die Endzeile, die letzte Zeile; zadnja cena; zadnja ura, die Sterbestunde; to je moja zadnja beseda; zadnji cilj in konec, der Endzweck, Cig.; vsi do zadnjega, durchaus alle; na zadnje, zuletzt; zuguterletzt; na zadnje so se vsi zopet sprijaznili; na zadnje me boš še tožil, am Ende wirst du mich klagen.
10675. zȃdnjič, adv. 1) zum letztenmal; z. ti hočem takrat prizanesti; — = poslednjič, zuletzt, endlich (pri naštevanju); — 2) letzthin; zadnjič te ni bilo k nam v vas, kakor si bil obljubil.
10676. zadolẹ́ti, -ím, vb. pf. ( impf.) gewachsen sein, in hinreichendem Maße vermögen, Fr., ogr.- C.; ne zadolim delati, ker sem bolan, ogr.- C.; — ausreichen, genügen, ogr.- C.; — prim. dovleti.
10677. zadȏłžək, -žka, m. die Verschuldung, das Vergehen, Ravn.- Valj. (Rad); — prim. zadolžiti 2).
10678. zadołžíti, -ím, vb. pf. 1) mit einer Schuld (mit Schulden) belasten; hišo z., zadolžena posestva, Cig.; svoj imetek z., Zv.; z. se, in Schulden gerathen; zarad otrok se je zadolžil; z. se pri kom, Cig.; zadolžen; voll Schulden, verschuldet; — 2) verschulden, Mur., Cig.; kaj sem zadolžil? Mur., Kr.; ( germ.).
10679. zadȏłžnica, f. die Schuldverschreibung, die Obligation, Cig. (T.), DZ.; državna z., die Staatsschuldverschreibung, DZ.; predstvena z., die Prioritätsobligation, DZ.; delna z., die Theilschuldverschreibung, DZ.
10680. zadovoljìv, -íva, adj. befriedigend, Jan.; zadovoljivo izpričevalo, DZkr.; sosed je zadovoljno in zadovoljivo namežikal sosedu, LjZv.
10681. zadrẹ̑ga, f. die Verlegenheit, die Klemme, Cig., Jan., nk.; — prim. zadrga.
10682. zadȓga, f. 1) die Verknüpfung (mittelst eines Knotens), Cig., Rez.- C.; — 2) die Schlinge, der Fallstrick, die Dohne; gozdne živali loviti v zadrge ali zanke, Levst. (Nauk); — ( fig.) zadrge in izkušnjave, Jap. (Prid.); izmotati se iz zadrge, Levst. ( LjZv.); — 3) der Ranken ( z. B. an der Weinrebe), V.-Cig.; — 4) = davica, die Bräune, Cig.; — tudi: zȃdrga.
10683. zadȓka, f. = zadrga, die Schlinge, der Fallstrick, C.; — prim. zadrčiti.
10684. zádruga, f. 1) die Genossenschaft, C., nk.; obrtna zadruga, die Gewerbegenossenschaft, nk.; pridobitna z., die Erwerbsgenossenschaft, DZkr.; tatovska z., Jurč.; — 2) die Hauscommunion, C., nk.; ( hs.).
10685. zadržȃj, m. der Inhalt, Jan., Trst.- C.; ( prim. hs. sadržaj).
10686. zadŕžati, -žím, vb. pf. 1) den Fortgang unterbrechen, aufhalten, hemmen; z. kolo; dolgo koga z.; verhindern, aufhalten; ako bi bil zadržan, im Verhinderungsfalle, Cig.; drugim dobro storiti naj nas nobeno še tako veselje ne zadrži, Ravn.- Valj. (Rad); verweilen machen, aufhalten; to me je zadržalo, da nisem mogel priti; — verzögern, z. kaj, Cig.; — zurückhalten: smeh z., Cig.; ne morem se z., ich kann nicht umhin, Jsvkr.; — zurückbehalten, Cig., Jan.; blago je bilo zadržano, Cig.; besedo v sebi z. = ne izgovoriti je, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (z. se, vb. impf. po nem. "sich verhalten", pogl. vesti se).
10687. zadȗšnica, f. 1) das Todtenopfer, Jan.; das Seelenamt, Nov.- C., ZgD.; ( prim. hs. zadušnice); — 2) eine fromme Stiftung, Jan.; (po hs. zadužbina).
10688. zafračkáti, -ȃm, vb. pf. "verschleudern", vergeuden, verschwenden, BlKr.; — prim. zafračiti.
10689. zagȃnjati, -am, vb. impf. ad zagnati; 1) öfters in schnelle Bewegung versetzen; kolo z., uro z., die Uhr in Gang zu setzen suchen (pflegen), Cig.; — schleudern, Jarn.; glas z., öfters eine Stimme von sich geben, Cig.; z. se, sich öfters in schnelle Bewegung versetzen: riba se iz vode kvišku zaganja, der Fisch schnellt empor; val se zaganja na breg, v skalo, (schlägt ans Ufer, an den Felsen, brandet); z. se v koga, jemanden öfters anrennen; ( fig.) mit Worten angreifen; kaj se vedno v mene zaganjaš? — še se mu zaganja pri čitanju, er liest noch holperig, Cig.; — 2) auf die Weide treiben: živino kam z., DSv.
10690. zagátən, -tna, adj. 1) zum Ersticken dumpfig, schwül; zagatna soparica, o zagatnih dnevih, Ravn.; zagatno je v izbi, v shrambi, Gor.; — politična atmosfera je zagatna, die politische Atmosphäre ist schwül, Cig. (T.); — 2) würgend, geil, Cig.; (o jedi, ki ne gre rada po grlu), Lašče- Levst. (M.); — herbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); ( prim. ogaten); — ( fig.) z. človek, ein unerträglicher Mensch, zagatna beseda, ein beleidigendes Wort, Lašče- Erj. (Torb.).
10691. 2. zaglasíti, -ím, vb. pf. = zamašiti: z. se, im Fortfließen gehemmt werden: voda se je zaglasila, v grlu se mi je nekaj zaglasilo, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. zagolsniti.
10692. zagnı̑da, f. = zanohtni prisad, das Nagelgeschwür (panaritium), Cig., Jan., Gor.; tudi pl. zagnide, Gor.
10693. zagọ̑da, adv. za goda, za časa, beizeiten, rechtzeitig, zeitlich, ogr.- C.; ( compar. "zagodeše", Prip.- Mik.).
10694. zagółhniti, -gȏłhnem, vb. pf. 1) verstopfen, z. se, sich verstopfen: kanal se je zagolhnil, Hal.- C.; zakuhan sod se zagolhne (schließt luftdicht), vzhŠt.- C.; — 2) z. se: zagolhne se svinjam jed, die Schweine bekommen Ekel vor dem Fressen, Fr.- C.; — 3) z. se, ersticken (o rastlinah), vzhŠt.- C.; — prim. zagolsniti.
10695. zagovnjáti, -ȃm, vb. pf. zu knurren anfangen: zamolklo z., Bes.; — prim. govnjati.
10696. zagọ̑zdnik, m. = lesena zagozdica pri kakem orodju, Podkrnci- Erj. (Torb.).
10697. zagrinjálọ, n. die Verhüllung, Cig.; — der Schleier, Cig., Jan.; ( pren.) z. prihodnjosti, Preš.; — der Vorhang, Cig., Ravn.- M.; Salomonova zagrinjala, Škrinj.- Valj. (Rad); — der Deckmantel, Cig., Jan.
10698. zagȗba, f. die Einbiegung, die Falte, Fr.- C.; — prim. zagiba.
10699. zagvọ̑zda, f. der Keil, Cig., Jan., C.; der Keilstein, der Keilziegel ( arch.), Cig. (T.); — prim. zagozda.
10700. zagvozdíti, -ím, vb. pf. verkeilen, Cig., Jan.; — prim. zagozditi.

   10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani