Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (10.201-10.300)

  1. trȗsnat, adj. corpulent, Cig., Jan.; — prim. trsnat.
  2. trúsniti, trȗsnem, vb. pf. mit Geräusch stoßen o. schlagen, Jarn., C.; — nam. truskniti, prim. truskati.
  3. trȗšar, -rja, m. der Truchsess, Meg., Jan., Hip. (Orb.); der Speisenträger, Dict., Trub.; = človek, ki pri gostiji jedi na mizo nosi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — prim. nem. Truchsess, kor.-nem. truxner.
  4. trúšən, -šna, adj. = miren, krotek, ponižen, ( prim. češ. truchlý, traurig), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  5. trúta, f. 1) = mora, der Alp, Z.; — na duri kravjega hleva se mora trutino znamenje narediti, da truta ne pride krav sesat, Kres; — 2) die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), vzhŠt.
  6. tržȃnstvọ, n. das Bürgerrecht in einem Markte, Levst. (Pril.).
  7. tūf, m. der Tuffstein, Cig.; — prim. tof.
  8. tújati, -am, vb. impf. otroka t., ein Kind einwiegen, einschläfern, C.; ( prim. kar se pri zibanju poje: haj tuja haj!).
  9. tujčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) ein Fremdling sein, [ prim. tujčevanje 1)]; — 2) das Fremde lieben, fremdsüchtig sein, Cig.
  10. tȗjica, f. mačka ( prim. 2. tujec), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  11. 1. tȗkəc, -kca, m. 1) der Sauertopf, der Kopfhänger, Cig., Jan., M.; — 2) der Duckmäuser, Jan.; der Schalk, Jan.; — prim. tukati se.
  12. tȗkica, f. = potič, potika, die Duckrebe, C.; — prim. tukati se.
  13. túlava, f. 1) die Spindeldille am Spinnrade, (= -ova), Hal.- C.; — 2) der Hutgupf, (= -ova), vzhŠt.- C.; — prim. tuljava.
  14. 2. tȗləc, -lca, m. der Tölpel, der Dummian, ( prim. kor.-nem. dulle), Temljine, Cerkljansko ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  15. tȗłək, -łka, m. 1) die Dille an den Schlössern, Cig.; — 2) die Fistel, Blc.-C.; — 3) etwas Zusammengerolltes, Fr.- C.; — 4) = ona cev pri preši, po kateri se mošt odteka, kajk.- Valj. (Rad).
  16. 2. túliti, -im, vb. impf. 1) zusammenrollen: roža svoj cvet tuli, C.; — t. se, zusammenschrumpfen: listje se tuli, Jan., C.; — 2) t. se, sich wirbeln: voda se tuli, Rez.- C.; — 3) anschmiegen: t. k sebi otroka, prijatelja (an sich drücken), Fr.- C.; — t. se h komu, sich an jemanden schmiegen, Rez.- C.; — 4) t. se za kom, auf jemanden lauern, ihm nachstellen, nachschleichen, ogr.- C.
  17. túmpast, adj. 1) stumpf; — 2) dumm, tölpisch; — prim. top.
  18. tȗnja, f. der Kübel, Mur.- Cig., Jan., C., Trst. (Let.); bes. der Schmalzkübel, C.; — der Butterrührkübel, Št.- Valj. (Rad); — prim. nem. Tonne, C.
  19. tȗnjək, -njka, m. der Butterstößel, Valj. (Rad); — prim. tunja.
  20. tuntráti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, C.; — prim. tontrati.
  21. tȗrčati, -am, vb. impf. = v igri s pirhom ob pirh trkati, Jarn., Cig., Vrt., Kr.; — prim. kor.-nem. turtschen (v istem pomenu).
  22. turláti, -ȃm, vb. impf. durchbohren, durchbeißen, C.; molj turla in vrta, Rez.- C.; — prim. it. torniare, drechseln. (?)
  23. turóbən, -bna, adj. betrübt, ogr.- Mik.; schwermüthig, melancholisch, Jan.; turoben človek, der Sauertopf, Št.- Cig.; — tudi: hs.; prim. it. turbo, trüb, C.
  24. tútanje, n. das Schmollen, saure Mienen, Mur., V.-Cig., Ravn.- C.; vsa prisiljena žalost, vse kislo tutanje, Ravn.
  25. tutljáti, -ȃm, vb. impf. = piskati, C.; — prim. 2. tutati 1).
  26. tvę́gati se, -am se, vb. impf. 1) wagen, aufs Spiel setzen: t. se česa, Mur., Cig., Jan.; t. se življenja, Cig.; vsega se t., V.-Cig.; — 2) entsagen: t. se česa, Guts.- Cig., Jan., M., Št.- C.; — prim. nem. entwegen, Mik. (Et.).
  27. tvésti, tvézem, vb. impf. 1) binden, V.-Cig., Mik.; heften, knüpfen, Jan.; anhängen, anheften, Mur.; — t. se na koga, sich an jemanden hängen, V.-Cig., Gor.; t. se na izprijene ženske, Ravn.; — 2) albernes Zeug reden, M., Valj. (Rad); tako mi je tvezel, da me ušesa bole, Gor.; (v nekaterih virih napačno: tveziti).
  28. tvrzúkati, -am, vb. impf. = tvrzati, SlGor.- C.; — prim. vrzukati.
  29. u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).
  30. ubírati, -bı̑ram, vb. impf. ad ubrati; 1) entsprechend wählen o. einrichten, ordnen: previdnost božja ubira narodom usodo, Cig.; u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — in Einklang bringen, harmonisch stimmen: u. strune, zvonove; — u. se, harmonieren, Jan.; ineinander greifen: zobje pri mlinskem kolesu se ubirajo s cveki, Poh.; — 2) gewahr werden, bemerken, Jan.; — 3) falten, in Falten legen, Mur., Cig., Jan.; u. srajco, Mur.
  31. ubíti, ubı̑jem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; ( prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen ( intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije ( n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist ( z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.
  32. ubǫ̑g, adj. arm; u. s časnim blagom, arm an zeitlichem Gute, Ravn.- Mik.; u. z besedami, arm an Worten, Zora; u. pri pšenici, repi, penezih, u. pri pameti, C.; — ves ubogi dan, vso ubogo noč, den ganzen lieben Tag, die ganze liebe Nacht, C.; — ubogo malo, armselig wenig; ubogo oskrbljen, armselig versorgt, Krelj; — ( compar. ubožejši, Krelj).
  33. ubọ̑gati, -am, vb. impf. ( pf.) = slušati: u. koga, jemandem folgen, gehorchen; kdor ne uboga, je brez Boga; kdor ne uboga, tepe ga nadloga; — to delo me uboga (geht mir gut vonstatten), vzhŠt.; — iz "bovgati" t. j. bołgati, ( Goriš.- Cv.); in to iz nem. folgen; prim. bogati.
  34. ubǫ́rən, -rna, adj. arm: u. človek, Levst. (Zb. sp.); ärmlich, Jan., C.; — prim. boren.
  35. ubǫ́žən, -žna, adj. 1) arm; — 2) Armen-; ubožni zavod, ubožna hiša; — Armuts-; ubožno izpričevalo.
  36. ubrȗs, m. 1) der Schliff, Cig. (T.); — 2) das Handtuch, Ist.- Z.; ( prim. hs. ubrus, das Tüchel).
  37. ubrȗsčič, m. das Sacktuch, ogr.- C.; — prim. ubrus 2).
  38. ȗčkati, -am, vb. impf. hutschen, u. se, sich hutschen; ( nav. ujčkati); — prim. nem. hutschen.
  39. udárjati, -am, vb. impf. ad udariti, schlagen; — prim. udariti.
  40. udáti se, -dám se, vb. pf. 1) u. se v koga, jemandem nachgerathen: udal se je v očeta, udala se je v mater, Erj. (Torb.); = u. se po kom, Cig.; ( prim. rus. udatь sja vъ matь, vъ otьca); — 2) pogl. vdati se.
  41. udobíti, -ím, vb. pf. = dobiti, bekommen, erhalten, erlangen, Jsvkr., Notr., Prim.; kar med tednom udobi, v nedeljo zadrobi, Notr.- Let.; u. hvalo, Navr. (Spom.); u. si zaslug, sich Verdienste erwerben, Navr. (Spom.).
  42. udołžíti, -ím, vb. pf. in Schulden stürzen, Mur.; u. se, sich verschulden, in Schulden gerathen, Mur., Blc.-C., Svet. (Rok.); u. se pri kom, von einem etwas ausborgen, Cig.; u. se pri kom za sto goldinarjev, GBrda.
  43. udúžiti, -im, vb. pf. stark, fett machen, ogr.- C.; — prim. stsl. dąžь, stark.
  44. 1. ugániti, -gánem, vb. pf. 1) errathen; u. uganko, zastavico, ein Räthsel auflösen; — 2) festsetzen, beschließen, bestimmen, V.-Cig., Jan., Svet. (Rok.); tako smo uganili: naj ga zapro, Mik.; po koliko plače na leto ste mu uganili? M.; uganjeno plačilo, LjZv.; bilo ji je uganjeno kaj prida dote, LjZv.; poroka je bila uganjena v samotni podružni cerkvici, Jurč.; — prim. 1. ugeniti.
  45. 1. ugìb, -gíba, m. 1) die Enträthselung, Cig., C.; — 2) ugibe imeti, berathschlagen, Cig., Ig (Dol.); — ugibi, die Zweifel, C.; — prim. 1. ugeniti.
  46. uglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) erblicken; — 2) u. bolnika = postreči bolniku, Lepena pri Soči- Erj. (Torb.).
  47. uglobíti, -ím, vb. pf. vertiefen, V.-Cig., Cig. (T.), nk.; — u. se, sich senken, tauchen, Cig., DZ.; — u. se, sich vertiefen, Cig. (T.); u. se v misli, Cig.; — stsl.; prim. vglobiti.
  48. ugnáti, -žénem, vb. pf. 1) wegtreiben ( z. B. bei einer Privatpfändung): u. komu kravo, Svet. (Rok.); — 2) zu Paaren treiben, überwältigen, tega človeka ni mogel nihče u.; ugnane strasti, C.; — abhetzen, ermüden; ugnan, abgehetzt, ermüdet, abgemattet, Cig., C.; u. se, ermüden ( intr.), C.; nesreča ni nikoli ugnana, das Unglück rastet nie, Met.
  49. úgniti, úgnem, vb. pf. 1) biegen, Mur., Cig., C., vzhŠt.; — 2) u. s poti, aus dem Wege räumen, C.; — prim. 2. ugeniti.
  50. ugodíti, -ím, vb. pf. 1) Gefallen finden, Cig., Jan.; — wohl thun, dienen, Cig., Jan.; — 2) willfahren, zu Gefallen thun, befriedigen, Alas., Cig., Jan., Cig. (T.), M., C., nk.; — 3) = pogoditi, treffen, Mur., Danj.- M.; u. koga s strelom, Npes.-Vraz; u. priliko, C.; u. jo, es treffen, Jan.; — errathen, C.; u. uganko, ein Räthsel lösen, C.; — u. se, gerade recht kommen, C.; ugodilo se mi je, es kam mir eben recht = prileglo se mi je, Cig.; — 4) zeitigen, reif machen, C., M.; — u. se, reif werden, C.; sadje se ugodi, das Obst liegt ab, Cig.; konoplje se ugodijo, der Hanf wird gar, fertig, Cig.
  51. ugorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich bei der Gährung vermindern: vino se ugori pri odprtem vretju, GBrda; — 2) u. se, ausgähren ( v. Dünger): presni gnoj mora obležati in se ugoreti, C.
  52. ugovorljı̑vəc, -vca, m. der gerne widerspricht: hud u., der Widerspruchsteufel, Cig.
  53. ugrę́zən, -zna, adj. morastig: ugrezni travniki, Levst. (Pril.).
  54. uhálọ, n. 1) die Ohrmuschel, Strp.; uhala prisekovati živali (mäuseln), Strp.; — 2) der Ohrlappen an einer Kappe (uhal), Bes.
  55. uhàt, -áta, adj. 1) langohrig, großohrig, Cig., Jan.; uhati osel, Glas.; pošlji osla križem (v) svet, nazaj ti pride uhat ko pred, Notr.- Let.; — 2) mit Henkeln versehen: u. cekin, ein Henkelducaten, Cig.
  56. uhítati, -hı̑tam, vb. pf. entführen, Cig., Nov.- C.; Turčini so prijahali, Alenčico ti vhitali, Npes.-K.; davontragen, M.; skrivaj kaj črez mejo u. (schmuggeln), Vrtov. (Km. k.).
  57. uíti, uídem, vb. pf. 1) durchgehen; konji so ušli, tat je ušel; entgehen; u. kazni; entschlüpfen: uide mi vrv iz rok; beseda mi je ušla, das Wort ist mir entfahren; u. iz spomina, entfallen; — 2) u. se, verloren gehen, sich verlieren, C.; kadar vol se uide, kako skrbno se išče! Jap. (Prid.); — újti, Mur.; praes. újdem, Mur., Goriš.- Cv., (vujdem), ogr.- Valj. (Rad).
  58. ujẹ́dati, -am, vb. impf. ad ujesti; 1) beißen, Cig., Jan., M.; kače so ga ujedale, Krelj; bili so ujedani in končavani od kače, Dalm.; muhe, komarji, bolhe so gospo neusmiljeno ujedale, LjZv.; uši ga ujedajo, Kr.; — ujeda me (po trebuhu), ich habe Bauchgrimmen; — u. se, abgenützt werden: železo se ujeda, Gor.; — vest me ujeda, das Gewissen quält mich, C.; bol me v srce ujeda, C.; — 2) mit Worten sticheln: u. koga, Svet. (Rok.); — u. se, sich zanken, Cig., C., Kr.; gospodarji se z družino ujedajo, Jap. (Prid.); in Feindschaft leben, Cig., C.; — 3) u. se, eifern, zürnen, sich ärgern; u. se nad kom; — krächzen, schreien, Mur.; sova se ujeda, Cig., C.; — 4) u. se, sich abgrämen, Dict., Cig., Jan., C.
  59. ujẹ́davka, f. 1) žena, katera se rada ujeda, die Bittere, die Böse, C.; — 2) neka goba = poprika, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  60. uję́ti, ujámem, vb. pf. 1) fangen, abfangen, gefangen nehmen; ujeti vojaki; erwischen; u. bolezen; — auffangen: u. kaj v roko; u. koga za roko, jemanden bei der Hand erhaschen; u. besedo; u. solnčni žarek na uglajeno ploščo, Žnid.; — dež nas je ujel na potu, der Regen hat uns unterwegs überrascht; — u. se, sich fangen; zver, ptica se je ujela v past, v kletko: u. se za kako reč ( n. pr. padaje), im Fallen etwas ergreifen, erfassen; u. se, sich gegenseitig erfassen, sich verranken, Cig.; — oko se z očesom ujame, oči se ujamejo, pogleda se ujameta, die Blicke begegnen sich; — 2) u. se, sich fügen, zutreffen: Bog je dal, da se je vse tako ujelo, Ravn.; in kako lepo se je prorokovo prorokovanje o glasu v puščavi ujelo! Ravn.; glej, kako so se ujele moje besede: kakor sem govoril in pričakoval, tako se je zgodilo, Notr.; — 3) u. oblačilo, če je predolgo ali preohlapno, einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Notr.
  61. ukȃznik, m. 1) das Verordnungsblatt, DZ.; — 2) = kdor kaj ukazuje ( n. pr. tlako), Lašče- Levst. (Rok.); u. biti katerih stvari, in irgendwelchen Angelegenheiten verfügen, Levst. (Pril.).
  62. ukę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. sich niederlassen, sich einnisten, Z.; sich es bequem machen, C., Ig (Dol.); (ukiriti se: vesel se je na svoj sedež ukiril in udomačil, Jurč.); — ( prim. nem. einkehren?).
  63. ȗkovən, -vna, adj. Unterrichts-: ukovni minister, Levst. (Pril.), DZ.
  64. ukovı̑t, adj. belehrend, lehrreich, Cig. (T.), nk.; ukovita pripovedka, Levst. (Zb. sp.).
  65. ukràs, -krása, m. der Schmuck, die Verzierung, Cig. (T.); — prim. okras.
  66. ukrásən, -sna, adj. Schmuck-: ukrȃsni pridevnik, das Schmuckbeiwort (epitheton ornans), Cig. (T.); ukrasno slikarstvo, die Decorationsmalerei, Navr. (Let.).
  67. ukrę́tən, -tna, adj. 1) biegsam, M.; — 2) flink, hurtig, Cig., ogr.- C.; tauglich, pfiffig, ogr.- C.; — prim. okreten.
  68. ulẹ́gati, -lẹ̑gam, vb. impf. ad uleči; 1) erliegen [ prim. uleči 1)]; — 2) gebären, M.; — 3) u. se, sich niederlegen; sich legen: prah se ulega, der Staub legt sich an; — dežela se ulega (senkt sich), Cig.; — povodenj se ulega (ist im Abnehmen begriffen); srd se ulega.
  69. 2. ulẹ́niti se, -im se, vb. pf. ulenjena koza = koza, ki se je ulevila, Rez.- C.; — prim. leniti.
  70. úlica, f. 1) die Gasse, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Mik., nk.; slepa u., die Sackgasse, Jan.; — tudi pl. ulice, Mur., Cig., nk.; — 2) nav. pl. ulice, = ozka pot, ograjena s sečjo, s plotom ali s kamenjem, koder gonijo živino na vodo ali na pašo ali ž njo vozijo iz sela ven na polje, der Hohlweg, der Viehweg, der Viehtrieb, Mur., C., Cig., M., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., Notr., Savinska dol.; ( prim. gonje).
  71. ulijȃnka, f. sinica, die Kohlmeise ("ta ptica si dela gnezda po duplih, in prav to vzraža ime, kajti ( stsl.) ulij, der Bienenstock, znači uprav: die Höhlung"), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  72. ulijnják, ** m. = uljnjak, Levst. (Zb. sp.); — prim. stsl. ulij.
  73. ulízniti, -lı̑znem, vb. pf. 1) glatt wetzen, Z.; — 2) moja glava se mi je uliznila, ich habe die Haare verloren, Rez.- C.; uliznjena koza = ulenjena koza, Rez.- C.; ( prim. 2. uleniti se).
  74. úm, tudi: ùm, úma, m. 1) die Vernunft, der Verstand; z umom doseči, begreifen, Cig. (T.); iz uma biti, von Sinnen sein; od uma iti, den Verstand verlieren, Trub., Dalm.; — das Verständnis: imeti kaj uma za kako reč, Škrab. (Cv.); imam ume, ich verstehe die Sache, Svet. (Rok.); prav do uma povedati kaj, etwas recht verständlich sagen, Jurč.; — die Bedachtnahme: na umu imam, na umu mi je kaj, ich richte mein Augenmerk auf etwas, ich bin einer Sache eingedenk, Levst. (Nauk, Močv.), Vrt., DZ.; to mi ne gre iz uma, das geht mir nicht aus dem Sinn, Levst. (Zb. sp.); na umu držati, Beachtung schenken, Levst. (Močv.); na um vzeti, in Betracht nehmen, Cig. (T.), DZ.; z umom, mit Bedacht, Trub.; — der Sinn: moč ino um besedi, die Kraft und der Sinn der Worte, Ravn.- C.; — ta reč nima nobenega uma, diese Sache ist nicht, wie sie sein soll, Mik.; — ume zbirati, vernünfteln, Guts.- Cig.; — ume si delati, Pläne schmieden, C., Št.- Z.; — ima svoje ume, er hat seine Ansichten, er ist eigensinnig, C.; — po umih, nach den Vermuthungen, aufs Gerathewohl, Svet. (Rok.); slepec po umih hodi, C.; po umih sem prišel v temi v sobo, Ljub.; veslal je slepi mož kar tako po umih, LjZv.; oslepljenec hodi po svojih starih umih (nach seinen Erinnerungen), C.; — 2) der Zorn: na umu biti, zornig sein, Rez.- C., Baud.
  75. umȃnjkati, -am, vb. pf. 1) = zmanjkati, ausgehen, Levst. (Beč.); — 2) (zu thun) unterlassen, das Wort nicht halten, Notr.- Cig.; on je to storiti umanjkal, er that es nicht, Blc.-C.; tudi: u. besedo, Notr.- M.; ( prim. it. mancare, unterlassen).
  76. umẹ̑łəc, -łca, m. = razumnik, der Verständige: prebrisan umelec, Ravn.- Valj. (Rad); — der Kunstverständige, Jan.; — prim. češ. umělec, der Künstler.
  77. umę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) bemessen; skopo u. vasem kmetije, LjZv.; umerjeni razhodki, veranschlagte Ausgaben, Levst. (Pril.); umerjen ustom, mundgerecht, Cig. (T.); — umerjen, rhythmisch, Cig. (T.); — das Maß nehmen: u. suknjo; — abmessen, bestimmen: u. kazen, Cig., Jan.; — verhängen, zutheilen, Cig., Jan.; tako mi je umerjeno, Cig.; — 2) mäßigen, Cig.; umerjeno podnebje, Zora; — 3) die Richtung nehmen, Dol.; — 4) u. se, im Messen irren, sich vermessen; — 5) u. se, beim Messen verloren gehen, Cig.
  78. umišljȃva, f. 1) die Einbildung, die Phantasie, Jan.; — 2) der Entwurf: u. pridige, C.
  79. umiváłən, -łna, adj. Wasch-: umivȃłni lonec, Dalm.; umivalna miza, der Waschtisch, Cig., Levst. (Pril.).
  80. umivȃłnica, f. 1) das Waschbecken, das Lavoir, Cig., Jan., C., ogr.- Mik., DZ., nk.; — 2) der Abwaschfetzen, Mur.; — 3) soba umivalnica, das Waschzimmer, Levst. (Pril.).
  81. ȗmnik, m. der Intelligente, C.; Umnik se privadi vsacega sveta, Levst. (Zb. sp.).
  82. ȗmstvən, -stvəna, adj. Vernunft-, intellectuell, Cig. (T.); umstveno spoznanje, die Vernunfterkenntnis, Cig. (T.); u. dokaz, ein Vernunftbeweis, Cig. (T.); — vernunftmäßig, Cig. (T.); umstvena verjetnost, die Wahrscheinlichkeit a priori, aus Gründen, Cig. (T.); — geistig, Cig. (T.); umstvene sposobnosti, die Geistesanlagen, Cig. (T.).
  83. unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.- M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.- Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.- M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid- Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
  84. upávati, -am, vb. impf. = na počak puščati, DZ.; — prim. upati 3).
  85. upę́riti, -im, vb. pf. = naperiti: kolo u., das Rad mit Speichen versehen, Notr.; — prim. vperiti.
  86. upẹ̑š, adv. = peš, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  87. upı̑rati, -am, vb. impf. ad upreti; 1) stemmen, anstemmen; u. oči v kaj, v koga, den Blick auf etwas (jemanden) heften; — u. se, sich stemmen; u. se z nogami, z rokami, s hrbtom v kaj; — u. se, sich widersetzen, Widerstand leisten; sich weigern; widerstreben, sich sträuben; — widerstehen: jed se mi upira; upira se mi, pisati o tej reči, nk.; — u. se v koga, mit jemandem streiten, C.; u. se, sich anstrengen, abmühen o. abrackern; u. se z delom, z ljudmi; u. se za čim, sich um etwas bestreben, C.; — 2) entgegenstehen, entgegenwirken, hemmen: u. komu, Levst. (Pril.); koder in kolikor zemlja ne upira, Levst. (Močv.); trebalo bi upirati, da ne bi toliko prodovja prihajalo v struge, Levst. (Močv.).
  88. uplȃjbati, -am, vb. pf. mit dem Bleiloth bestimmen, Gor.; — prim. plajba.
  89. 2. uplatíti, -ím, vb. pf. bezaubern, beschreien, Guts.- Kor.- Cig.; u. se, verzaubert werden, Guts., Jarn., Mur.; — prim. 2. platiti 4).
  90. upokojílọ, n. die Beruhigung, Levst. (Pril.).
  91. upováti, -ȗjem, vb. impf. creditieren, borgen, prisega iz 17. stol.- Let.
  92. úrbas, m. das Oberleder, nav. pl. urbasi; ( prim. šlesko- nem. fürbuss = Vorschuh, C.?).
  93. ȗrən, -rna, m. neka priprava, na katero obešajo veliki kotel, da ga ž nje zlahka devajo na ogenj ali od ognja, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  94. ȗrən, urna, adj. 1) Uhr-; — 2) úrən = goden, flügge: uren ptič, Rez.- C., Kras; — 3) úrən, hurtig, rasch, flink, schnell; urno se gibati; — 4) geschmeidig, weich: urno usnje, C., jvzhŠt.; biegsam: urna šiba, C.; — urna (= prhka) zemlja, C.; ( prim. ura, Mik. [Et.]).
  95. ȗrnica, f. 1) das Urhgehäuse, Cig. (T.); — 2) pl. urnice, das Horengebet (der Priester), nk.
  96. urǫ́čən, -čna, adj. 1) verhext, beschrien, verzaubert; uročna živina; "ne bodi jej uročno!" pritika, kdor hvali kako žival, Tolm.- Erj. (Torb.); tudi človek je lahko uročen; uročnega človeka navadno boli glava; (úročən, Št.); — uročna ženska, (katera provzroči uroke), Jurč.; — 2) bestimmt, festgesetzt, fest: uročno mesto, ogr.- C.; uročna volja, fester Wille, C.; — genau, C.; — 3) tüchtig, vortrefflich, gut, C.; — 4) Erb-, Erbschafts-, C.; uročni sin, der erbende Sohn, ogr.- C.
  97. urǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. pf. behexen, beschreien, Cig., Jan., C., Dol.; u. s pogledom, Solkan- Erj. (Torb.); (vúrčiti, Mur., vzhŠt.; vúročiti, Prip.- Mik.).
  98. uròk, -rǫ́ka, m. 1) die Behexung, die Beschreiung; navadno pl. uroki; uroke dobiti, imeti, beschrien, verhext werden (sein); človeka in živine se primejo uroki od hudega pogleda, od hvale itd.; uroke topiti = ogljenčke v vodi potapljati in s to vodo uročeno bitje kropiti in zmakati, jvzhŠt.; — 2) das Schicksal, Met., C., Kras- Zora; po čudnih urokih ali namerah, Ravn.; — 3) na úrok, alles Ernstes, förmlich, vollends, vzhŠt.- M.; na urok koga tožiti, jemanden förmlich klagen, Št.- Mik.; na u., tüchtig, Mik.; na u. dež gre, vzhŠt.; ljudje že na u. kopljejo, man ist schon tüchtig mit dem Graben beschäftigt, ogr.- Nkol.; — 4) die bestimmte Zeit, C.; zdaj je urok, da jesti prineseš, C.; — die Frist, der Termin, Jan., C.; — die Tagsatzung, Št.- Cig., Jan.; — 5) die Erbschaft, das Erbe, ogr.- C., Mik.; — tudi: úrok, úroki, Št., BlKr.
  99. ȗs, interj. us, us! (tako se podijo svinje ali hujskajo psi), Cig., C.; — prim. hus.
  100. usẹ́či, usẹ̑čem, vb. pf. abhauen, fällen, C.; u. glavo, enthaupten, C.; uganka: v gozdu usečeno, po plazu privlečeno, po svetu hodi in ljudi moti (= gosli), Volče- Erj. (Torb.).

   9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA