Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pri (10.101-10.200)

  1. tònf, tónfa, m. = tolmun, tonjka; — prim. kor.-nem. tumpf (istega pomena).
  2. toniti, -im, vb. impf. žito toni, das Getreide verdirbt infolge eines Nebels, Cig.; — prim. 2. tonja.
  3. tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.- C. ( Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.- C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.
  4. tóplək, -ləka, m. 1) eine Art Kuchen, SlGor.- C.; — 2) der Südwind: Toplek, toplek, nam zakuri! Že prihaja sveti Juri, Ščav.- Glas.
  5. toplonǫ́sən, -sna, adj. toplonǫ̑sna naprava, die Calorifere, Levst. (Pril.); toplonosna kurjava, die Caloriferen, Levst. (Pril.).
  6. tora, f. ein dummes Weib, SlGradec; — prim. nem. Thor.
  7. tǫ̑rba, f. 1) die Riementasche, die Handtasche, die Reisetasche; — 2) der Maulkorb, Cig., nk.; — prim. madž. turba, tur. torba, Mik. (Et.).
  8. torbáčək, -čka, m. eine kleine Riementasche, BlKr.; — prim. hs. torbak, der Mantelsack, M., C.
  9. toríka, f. die Klette, Jan.; — prim. torica.
  10. tōrkla, f. die Presse, Vrtov. (Vin.); — prim. it. torcolo, bav. torkel, f., C.
  11. tōrkula, f. die Ölpresse, Mik.; — prim. torkla.
  12. toška, adv. soeben, Drežnica ( Tolm.); — prim. točkar.
  13. tovȃrištvọ, n. die Gesellschaft, die Genossenschaft; vzel nas bo k sebi v nebesko tovarištvo, Trub.; menili so, on je v tovarištvu, (= pri tovariših), Trub.; ti in tvoje tovarištvo, Jurč.; on se je v tovarištvo vdal, ž njim barke delati, Dalm.; t. imeti s kom, Krelj; z nikomer tovarištva ne držati, mit niemandem Gemeinschaft haben, Dalm.; zaiti v slabo t., Cv.; doma in v tovarištvu, ogr.- Valj. (Rad).
  14. továrna, f. die Fabrik, nk.; — prim. češ. tovarna, Warenlager, Fabrik.
  15. tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.- Mik.
  16. tóžba, f. die Klage; die gerichtliche Klage; tožbo podati, die Klage erheben, Cig.; tožbo pognati pred sodnika, Levst. (Pril.); = tožbo sprožiti, DZ.; pod tožbo biti, im Anklagestand sein, Cig.; tožba je ostala mrtva, der Process wurde sistiert, Ip.
  17. tǫ́žən, -žna, adj. 1) Klage-; tǫ̑žno pismo; tožni dan, der Amtstag vor dem Gerichte; — 2) = otožen, traurig, Rez.- C.; melancholisch, Cig., nk.; ( prim. tužen).
  18. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
  19. tožljìv, -íva, adj. 1) der gerne sich beklagt, Mur.; verdrießlich, Cig., Jan., C.; — 2) träg, faul, verdrossen, Guts., Mur., Cig., Jan., C.; bolnikov obiskovati ne bodi tožljiv! Ravn.; — 3) schläfrig, Cig., Jan., Polj.; mlačna, tožljiva duša, Jap. (Prid.).
  20. trabljáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, plaudern, Gor.; — prim. trobiti, trobuzljati.
  21. trȃčje, n. 1) coll. Bänder, Bes.; — 2) = bobova ali fižolova slama, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); = drobne bekove šibice, GBrda.
  22. trágati se, -am se, vb. impf. traga se mi = utraga me, toži se mi, ne ljubi se mi, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; — prim. nem. träge.
  23. trāgičən, -čna, adj. tragediji primeren, tragisch, Cig., Jan., nk.
  24. tragljáč, m. psovka človeku dolgih nog, ob Muri in Ščavnici- Trst. (Let.), Valj. (Rad); — prim. trage = dolge noge, Trst. (Let.).
  25. trágljiv, adj. träge, Mur., Kast. (Rož.), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. utragljiv.
  26. 1. trȃnča, f. ein öffentliches Gefängnis, Mur.; der Kerker, Guts.- Cig., C.; — prim. stsl. trątъ, der Kerker, Mik. (Et.).
  27. 2. tràp, trápa, m. der Dummkopf, der Tölpel; — trape loviti, dumme Wege wandeln, zwecklos umhergehen, Kr.; menda ga vrag moti, da v taki zimi trape lovi po grmovju, Jurč.; — prim. 2. trep.
  28. tràp, trȃpi, f. = trabje, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); trȃp, -ı̑: zadnja, prednja trap, Hal.- C., Gor.- Valj. (Rad).
  29. trapáti, -ȃm, vb. impf. 1) närrisch, tölpelhaft sein, M.; malo trapa, er ist nicht recht bei Verstande, Gor.; — 2) herumirren, Cig., C.; — 3) narren, zum Besten haben: t. koga, Cig., Gor.- M., C.; (s komedijami) so kratkočasili, strašili in trapali izurjeni glumci preprosto ljudstvo, LjZv.; t. koga 1. dan aprila, Navr. (Let.).
  30. trȃpnik, m. = trapni klin pri vozu, Hal.- C.; — prim. trap, f.
  31. 2. tráta, f. der Rasenplatz, der Anger, der Rasen; — prim. srvn. tratte, bav. trat f. die Viehtrift, Mik. (Et.).
  32. trávən, -vna, m. mali t., der Monat April; ( der Monat März, ogr.- C.); veliki t., der Monat Mai; ( der Monat April, ogr.- M., C.).
  33. trávnik, m. 1) die Wiese; — 2) mali, veliki t. (April, Mai), C.; pogl. traven.
  34. trȃžnica, f. der Seitentragbaum des Düngerwagenkorbes, Gor., Notr.; — prim. trage.
  35. 1. tŕcati, tȓcam, vb. impf. 1) klopfen, C.; — z nogo t., stampfen, C.; — 2) vreče t., Säcke beuteln, C.; štrene t. (ausschwingen), Z.; — prim. trkati.
  36. trč, adj. ( indecl.?) = trčen, benebelt, Prim.- Štrek. (Let.).
  37. tȓčka, f. das Haselhuhn, Habd.- Mik.; — prim. trcka.
  38. trdíka, f. = kostenika, pesika, das Beinholz, die Rainweide, C.; — neko jabolko, Mur., C., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — neka breskev, C.
  39. tŕditi, -im, vb. impf. 1) hart machen, härten; t. se, hart werden; — stärken: obleko t., ogr.- C.; — abhärten, Cig., Jan.; — 2) fest machen, befestigen, Cig.; na stropnico čebele trdijo satove, Levst. (Beč.); — 3) in gutem Stande erhalten: poslopja t., Levst. (Pril.); streho t., Z.; = braniti: Savl je Abnerjevo hišo trdil, Dalm.; — ausbessern: raztrgane škornje t., Levst. (Zb. sp.); — prijateljstvo, sosesko t., Freundschaft, gute Nachbarschaft pflegen, Cig.; Le primi bratec kupico v ročico In trdi z nami dolenjsko pravico! Npes.-K.; — 4) bekräftigen, versichern, behaupten; t. komu kaj, jemanden versichern; svojo t., auf seiner Meinung bestehen, beharren; — vero t., einen Glauben bekennen, Z., DZ.
  40. trdoròg, -rǫ́ga, m. die Schildkröte, Ist.- Cig., Jan., C.; — prim. it. tartaruga.
  41. 2. trẹ̑bnik, m. neke vrste žrebelj, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. trebje.
  42. trẹ̑m, m. = podaljšek pri strehi, da je več prostora pod njo, BlKr.- DSv.
  43. trẹ̑mič, m. der Gang am Hause, Hal.- C.; — prim. hs. trijem, Halle.
  44. tremúr, -rja, m. die Nelke (dianthus sp.), Bate za Sv. Goro- Erj. (Torb.); — prim. tromar.
  45. trenǫ̑tje, n. der Augenblick, nk.; — prim. hs. trenuće.
  46. trę̑nta, f. die Reihensemmel, die Schichtsemmel, V.-Cig.; beraču vreči eno trento, Jsvkr.; — hlebec kruha, ki se daje pogrebcem, Valj. (Rad), Gor.; — ein Laib weißes Wirtshausbrot, C.; — prim. kor.-nem. trente, eine Art Semmel, bav. brod-triendl, weißes Milchbrot, Štrek. (Arch.).
  47. 2. trèp, trépa, m. der Tölpel, der Dummkopf, C., Vest., Št.; — prim. srvn. trappe, Tropf, bav. trappal, Štrek. (LjZv.).
  48. trépa, f. eine dumme Person, Jan., C., Valj. (Rad); psovka: trepa trepasta! Kr., Št.; — prim. 2. trep.
  49. trépast, adj. = trapast, M., C., Kr., Št.; — prim. 2. trep.
  50. 1. trẹ́pati, trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. 1) blinzeln, Mur., Cig., Jan., Mik., Polj.; moj zoprnik z očmi treplje na-me, Dalm.; — 2) zittern, Alas., M.; bati se ino trepati, Bas.; prim. trepetati.
  51. trẹskı̑łnik, m. poleno, od katerega treske tešejo: tolčejo se vedomci z ognjenimi treskilniki, Kres; (tresilnik, pri Gorici, Erj. [Torb.]).
  52. trę́slica, f. 1) das Zittern, V.-Cig.; — 2) das Fieber, Mur., Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.); — 3) die Flachsschwinge, Cig., Jan.; priprava, s katero se omikano predivo trese in raztepa, Dol., Gor.; — 4) die Beutelvorrichtung in der Mühle, Notr.
  53. tretjákovica, f. 1) = seno tretje košnje, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) pogl. trečakovica; prim. tretjakovka.
  54. trgáč, m. 1) der Pflücker, Cig., Jan.; — der Weinleser, Cig., Mik., Dalm., Hip. (Orb.), Škrinj., Zora, Cv., BlKr.; — 2) der Reißpflug, C.; — 3) der Obstbrecher, Cig.; prim. obirač 2); — 4) t. toka, der Stromunterbrecher ( phys.), Cig. (T.).
  55. tȓh, m. die Last, die Ladung, Meg., Habd.- Mik., Mur., Prip.- Mik.; — ( pren.) občinski trhi, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
  56. tríbəlj, -blja, m. = valjar, Glas., KrGora; — prim. kor.-nem. trib'l, hölzerne Walze zum Glätten der Wäsche oder zum Auswalzen des Teiges, Štrek. (Arch.).
  57. 2. trípa, f. das Koch, Meg., Jan.; die Polenta, Kor.- Jarn. (Rok.); rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — der Sterz, SlGradec- C.; — prim. treplja.
  58. trı̑stọ, num. = tri sto, dreihundert (tristoter, tristokrat itd., prim. stoter, stokrat itd.).
  59. trístovəc, -vca, m. der Wasserknöterich (polygonum amphibium), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  60. trjáki, m. pl. Pfingsten, Habd.- Mik.; narod na Kranjskem rabi to besedo za čas senjma, ki je v Ljubljani v začetku meseca maja: do trjakov, o trjacih; — po Mik. (Et.) nam. turjaki, prim. slovaški: turice, das Pfingstfest; toda prim. trojaki.
  61. tȓk, m. der Anschlag an einen Gegenstand, Cig.; — der Anprall, Valj. (Rad); der Bockstoß, Cig.; kozel nastavljal je roge in se pripravljal na trk, Jurč.
  62. tŕkati, tȓkam, vb. impf. klopfen, pochen; na okno, na vrata t.; — iti in t., kleinschrittig gehen, C.; — grlica trka (girrt), C.; — stoßen, anstoßen: s kozarci t.; s pirhi t., Gor.; ( prim. turčati); — mit den Hörnern stoßen (vom Kleinvieh), Cig.; t. se, sich stoßen; ovni, kozli se trkajo; — luna ga trka, er ist mondsüchtig, C., Notr., Gor.; — ali te luna trka? bist du verrückt?
  63. tŕkəlj, -klja, m. 1) der Klöpfel, der Schlägel, Mur., Cig., C.; — der Prügel, C.; — 2) der Baumklotz, Cig., Jan., M., C., Zv., KrGora; — = okrogel kos debla v polenovi dolgosti: deblo je dalo osem trkljev, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  64. 2. trkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) rollen lassen, Z.; t. s krajcarji (neka igra) = krajcarje talikati raz prislonjeno deščico, Polj.; — t. se, rollen, stürzen, Z., C.; kamenje se trklja s hriba, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) ( intr.) = t. se: denarji trkljajo ( namr. po tleh), Ravn.
  65. tŕkniti, tȓknem, vb. pf. 1) anklopfen; — 2) stoßen, anstoßen; — t. se, sich anstoßen, sich anschlagen; — 3) trknjen = prismojen, verrückt.
  66. tȓlək, -ləka, m. die Zunge der Breche: trlek sega v laloke pri trlici, C.
  67. tŕma, f. der Starrsinn, der Eigensinn; — die Laune, die Caprice; svoje trme se držati, Kast.; — die Stetigkeit (des Pferdes), C., Strp.
  68. tŕmast, adj. starrsinnig, eigensinnig; — launisch, capriziös.
  69. tȓnčiti, -im, vb. impf. (Schweine) ringeln, C.; — prim. trnek 7).
  70. 2. tŕniti, -nem, vb. pf. 1) sprühen, springen: iskre trnejo, C., Z.; — 2) ( trans.) ausspritzen, Jan.; — 3) = otrniti, (das Licht) putzen, Pohl., Mur., Mik.; — 4) landen, Pohl., Jarn.- Cig., Mur.
  71. 3. tŕniti, -nem, vb. pf. erstarren: srce trne, Zora; — prim. otrpniti.
  72. tŕnjiče, n. dem. trnje; Dörnlein, Prip.- Mik.; Men' je srce žalostno, S trnjičem ograjeno, Npes.-K.; S trnjičem si mi postiljala, Npes.-Vraz.
  73. trnǫ́səlj, -slja, (-səljna), m. die Kriechenpflaume (prunus insititia), Jarn., Cig., Tuš. (R.), Št.; — prim. trnoslivka, češ. trnosliva.
  74. trǫ́ba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; = trobentica, ki si jo vzpomladi napravijo otroci od lubja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Röhre, V.-Cig., Cig. (T.); die Stiefelröhre, Rez.- C.; der Pumpenstiefel, Cig. (T.); govorna t., das Sprachrohr, DZ.; — die Schnaupe ( z. B. an einer Kanne), Cig.; — 3) vodena t., die Wasserhose (Wassertrombe), Cig. (T.), Jes.; — 4) troba platna, sukna, eine Rolle Leinwand, Tuch, Cig., C., Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. stvn. trumba, it. tromba, Mik. (Et.).
  75. trǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Hornbläser, der Trompeter, Cig., Jan., M., nk.; — ( die Drohne, Jan., C.; prim. češ. trubec); — 2) das Maul, die Schnauze, V.-Cig.; konjski t., C.; vragov t., ogr.- C.; babam koga v t. vreči, jemanden bei den Weibern ins Gerede bringen, Glas.; der Rüssel, Jan., C.; slonov t. Cig. (T.); — 3) der hervorragende Theil an einer Kanne u. dgl., die Schnaupe, Cig.; — der Spitzmund, Z.; — 4) das Pfeifenmundstück, Cig.; — 5) die Lippe, Cig., C.; trobci, die Lippen, M., Ist.; ( hs.); — 6) ein Mensch mit aufgeworfenen Lippen, M.
  76. trobę́ntica, f. dem. trobenta; 1) eine kleine Trompete; — 2) die Frühlingsschlüsselblume (primula officinalis).
  77. trǫ̑bje, n. die Gabel, der Zwiesel, Vrhnika- Štrek. (LjZv.); — prim. trabje.
  78. 2. trǫ̑d, m. 1) die Kolik, Guts., Jarn., V.-Cig., C., Mik.; neka bolečina v črevih, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); Voda je trodovitna, Vince pa trod mori, Npes.- Jarn.; — 2) der Gebärmuttervorfall (trut), Mur., V.-Cig., C.; (tudi pri živini), C.
  79. trọ̑j, num. dreierlei; troje vino; troje, drei: troje otrok; troje živinčet; troje ljudi; troje nogavice, rokavice, hlače; vsi troji vaščani, die Bewohner aller drei Dörfer, LjZv.; — glede pomenov prim. deseter.
  80. trǫ̑jka, f. 1) die Drei, der Dreier; — 2) eine Zahl von dreien, das Kleeblatt ( fig.), Cig., LjZv.; — 3) das Dreigespann, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — 4) trojko biti = na tri zvonove pritrkavati, Cig.
  81. trokr̀p, -kŕpa, adj. = iz treh krp: trokȓpi jajčnjak (pri rakovi samici), Erj. (Izb. sp.).
  82. trǫ́la, f. ein ungeschicktes Weibsbild, Jan., M., Kr.; — prim. bav. trol, kor.-nem. tralle, troale, plumpe, dumme Person.
  83. tromár, -rja, m. die Nelke (dianthus), Jan., Z., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — prim. tremur.
  84. trǫ̑mba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; dober dušni pastir je grmeča tromba grešnikom, Slom.; — 2) die Wasserröhre, C.; — das Brunnenrohr, Rez.- C., Vrtov. (Km. k.); — die Pumpe, Cig., Nov.; — 3) das Stiefelrohr, Rez.- C.; — 4) ein hölzerner Mörser, C.; — 5) morska, peščena t., die Wasser-, Sandhose, Jan. (H.); pogl. troba 3); — prim. it. tromba, die Trompete, die Wasserpumpe.
  85. 2. tròp, trópa, m. die Schar; Bliža se pogrebcev trop, Preš.; — prim. nem. der Trupp.
  86. trópa, f. die Schar, der Schwarm; trope ovac, Škrinj.; — prim. nem. die Truppe, it. truppa.
  87. trǫ̑sje, n. coll. die Sporen, Tuš. (B.); — prim. tros.
  88. trǫ̑skəv, -kve, f. 1) der Hammerschlag, die Schmiedeschlacken, V.-Cig.; — der Splitter, Jan.; coll. Splitter ( min.), Cig. (T.); — 2) = maselnik, das Schmalzmus, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. troska 1).
  89. trǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. troški, die Kosten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.
  90. 4. trot, m. der Kelterbaum, Guts.; — die Presse, C.; — prim. nem. Trotte = Kelter.
  91. trotáriti, -ȃrim, vb. impf. als ungebetener Gast schmarotzen, Polj.; — prim. 1. trot 2).
  92. 2. trǫ̑tovka, f. die Aurikel (primula auricula), SlGor.- C.; ( nam. trodovka?).
  93. trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
  94. tȓs, m. 1) der Weinstock; obrezati, okopati t.; — 2) der Krautstengel, der Strunk, Hrušica (Ist.), GBrda- Erj. (Torb.); — 3) der entkörnte Maiskolben, Kras- Erj. (Torb.); — 4) nam. trst, das Rohr, das Schilfrohr, C., Dol.; — prim. it. torso, Strunk, Štrek. (Arch. XII. 471.).
  95. tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.- C.; tudi: mrtva t., Gor.
  96. trtijǫ̑n, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig., GBrda- Erj. (Torb.), Kras; — prim. it. torchione, Rebenstecher, furl. torteòn, Štrek. (Arch.).
  97. 2. trtjè, n. das Reiben, Valj. (Rad); — prim. treti.
  98. trúdən, -dna, adj. 1) müde; ves t. domov priti; — 2) mühsam, ermüdend; trudno delo.
  99. trúditi, trȗdim, vb. impf. 1) abmüden, ermüden ( trans.); kako dolgo boš še trudil mojo potrpežljivost? Škrinj.; usmiljenje božje t., Jap. (Prid.); — t. se, sich abmüden, sich abmühen, sich bemühen; t. se za kako reč; zastonj se t.; — 2) t. se, in Geburtswehen liegen, Npes.-Vraz.
  100. trúma, f. die Schar; — prim. it. truppa, Mik. (Et.).

   9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA