pri (101-200)

101. pricẹ́jati, -am, vb. impf. ad pricediti, Jan. (H.).
102. pricẹ́liti, -im, vb. pf. anheilen ( trans.), Cig.; — p. se, anheilen ( intr.), Cig.
103. pricę̑ncati, -am, vb. pf. heranhumpeln; berač pricenca s svojo malho, Glas.; humpelnd bringen: p. polni bokal na mizo, Bes.
104. pricengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. klingelnd herbeikommen, Jan. (H.).
105. pricẹ́piti, -im, vb. pf. dazupfropfen; še drug cepič p. k prvemu.
106. priceptáti, -ȃm, vb. pf. zappelnd kommen, Let.; — trabend kommen, Polj.
107. pricesarováti, -ȗjem, vb. pf. als Kaiser regierend erwerben, Jan. (H.).
108. pricẹ́stən, -stna, adj. an der Straße befindlich: pricẹ̑stna gostilna, Zv.
109. pricẹ̑stje, n. das Vorland bei den Straßen, Levst. (Cest.); — der Seitentheil der Straße außerhalb des Geleises, die Wildbahn, Cig.
110. pricigániti, -ȃnim, vb. pf. 1) nach Zigeunerart (durch Zudringlichkeit, Trug u. dgl.) erwerben, Z., jvzhŠt.; — 2) p. se kam, als Lump, Vagabund irgendwohin kommen, Cig., M.
111. pricijáziti, -im, vb. pf. herbeischleppen, Cig., Jan., Kr.
112. pricı̑ncati, -am, vb. pf. schwerfällig herbeihüpfen: kraljič v vežo pricinca na svojih šibkih nožicah, Zv.
113. pricmę̑vkati, -am, vb. pf. winselnd herbeikommen, Z., M.
114. pricmokáti, -ȃm, vb. pf. schmatzend herbeikommen, Cig.
115. pricokljáti, -ȃm, vb. pf. in Holzschuhen kommen, Jan. (H.); schlampend kommen, Cig.
116. pricopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. trabend kommen, Polj.
117. pricọ̑prati, -am, vb. pf. = pričarati, Cig.
118. pricúcniti, -cȗcnem, vb. pf. eig. dazuneigen: dazuschütten, dazugeben: na meri komu kaj p., C.; — einschenken: p. si vina iz soda, BlKr.; — durch ein Nicken bejahen, Z.
119. pricurẹ́ti, -ím, vb. pf. schwach anrinnen: pricurelo je iz soda pol škafa vina.
120. pricurljáti, -ȃm, vb. pf. = pricureti, Cig.
121. pricúrniti, -cȗrnem, vb. pf. (mit einem Strahl) dazugießen, C., Z.
122. pricvẹ́liti, -cvẹ̑lim, vb. pf. eig. jammern machen: jemandem etwas Unangenehmes veranlassen: p. koga pri gosposki (scharf verklagen), Dol.- Levst. (Rok.).
123. pricvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. hervorblühen; — heranblühen, erblühen: sreča mi je pricvela, Z.
124. pricvətę́ti, -ím, vb. pf. = pricvesti, M.
125. pricvíliti, -im, vb. pf. 1) winselnd, quiekend kommen; — 2) durch Winseln erlangen, erwinseln, Cig.
126. pricvı̑rati, -am, vb. impf. ad pricvreti; ansengen, C.
127. pricvŕčati, -ím, vb. pf. zwitschernd oder zirpend kommen.
128. pricvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. ansengen: ( fig.) in Verlegenheit bringen, Z.
129. pricvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. ansengen: p. si lase, Z.; lasje so se pricvrknili na luči, BlKr.; slana pricvrkne rastline, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); pricvrknjen klas, Ravn.; jed se pricvrkne (= se prismodi), BlKr.; — = udariti, BlKr., Lašče- Levst. (Rok.); — pricvrknjen = prismojen, angebrannt, verrückt: p. človek, Cig., Jan.; pricvrknjeno srce, LjZv.
130. pricvȓknjenəc, -nca, m. ein angebrannter Mensch, ein Einfaltspinsel, Cig.; kramarski p., Jurč.
131. príča, f. 1) (die Gegenwart): pri tej priči, sogleich, augenblicklich; Dušo pri ti prič' spusti, Npes.-K.; V ti priči se prikaže Bogomila, Preš. = pri priči, Trub., Npes.-Schein., Zora; = to pričo, Vrtov.; = k priči, vzhŠt.; — v pričo, in Gegenwart; v pričo biti, zugegen sein, ( pogl. vpričo); = na pričo biti, Jurč.; — 2) die Zeugenschaft, das Zeugnis, C.; pričo dajati, Zeugnis geben, Krelj; na pričo imamo apostole, Krelj; na pričo biti, da —, zum Zeugnis dienen, dass —, Krelj; na pričo poklicati, Zora; na pričo iti, Z.; — 3) der Zeuge; pričo pripeljati; priče imeti, da —; za pričo biti komu; s pričami dokazati; priče zaslišati; kriva priča, ein falscher Zeuge; — 4) die Parabel, das Märchen, die Erzählung, Jan. (H.); ( hs.).
132. pričákati, * -am, vb. pf. beim Warten seinen Zweck erreichen, erwarten; — erpassen; zajca p.
133. pričakávati, -am, vb. impf. = pričakovati, Jan.
134. pričakovȃnje, n. das Erwarten, die Erwartung.
135. pričakováti, -ȗjem, vb. impf. ad pričakati; in der Erwartung sein, erwarten; p. koga, česa ali kaj; imenitnega gosta pričakujemo; željno p. prihodnjih reči; Cig.; veselega p., guter Hoffnung sein, Cig.; p. kaj od koga, einem etwas zumuthen, Cig.
136. pričálọ, n. = izpričevalo, das Zeugnis, C., Trst. (Let.).
137. príčanje, n. die Zeugenschaftsablegung; die Zeugenschaft.
138. pričárati, -am, vb. pf. herbei-, hervorzaubern, Cig., C.; pričarani spanec, Šol.
139. pričásən, -sna, adj. frühzeitig, Gor.
140. príčati, prı̑čam, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; resnico p., der Wahrheit Zeugnis geben, Cig.; krivo p. komu, ein falsches Zeugnis gegen jemanden ablegen, Cig.; bezeugen, beweisen; to priča, da —; — 2) = izgovarjati, entschuldigen: p. koga, p. se = izgovarjati se, Habd.; — 3) p. se, streiten, disputieren, C.; vse prepametna je, da bi se s pijancem pričala, Ravn.
141. príčavəc, -vca, m. der Zeugenschaft ablegt, der Zeuge, Cig., Jsvkr.
142. pričebeláriti, -ȃrim, vb. pf. durch Bienenzucht erwerben.
143. pričę̑łək, -łka, m. 1) der Giebel, (príčełək) ogr.- Valj. (Rad); — 2) der glatte Querschnitt am Ende eines Holzstammes, Cig., C.; lep p. narediti, vzhŠt.- C.
144. pričę́liti, -im, vb. pf. mit glatter Querschnittfläche versehen, am Ende glatt ab- oder zuschneiden, absägen: p. drevo, hlod, palico, Cig., Nov., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); kamen p., einen Stein auf einer Seite glatt behauen, C.
145. pričę̑lje, n. der Vorgiebel, Jan.
146. pričèn, -čę́na, m. = pričina, C.
147. príčən, -čna, adj. 1) gegenwärtig, M.; prično živenje, prično leto, Kast.- Levst. (M.); ni prično ni prihodno, Skal.- Let.; on ve, kar je minulo, kar je prično, kar je prihodno, Bas.; prični kmetje, Pohl. (Km.); — 2) frisch: prična voda, pričen kruh, Zilj.- Jarn. (Rok.); prično mleko, frischgemolkene Milch, Bolc- Erj. (Torb.), Z.
148. pričẹ̑njanje, n. das Anfangen.
149. pričẹ̑njati, -am, vb. impf. ad pričeti; beginnen: ob petkih nikdo ne pričenja rad važnih ali težavnih opravil, Navr. (Let.); — krava pričenja, die Kuh beginnt zu eutern (= wird bald kalben), Jan., M., Z., Strp.
150. pričẹ̑njavəc, -vca, m. der Beginner, C.
151. pričésati, -čę́šem, vb. pf. durch Kämmen anliegend machen, ankämmen, Cig.; anstriegeln, Cig.
152. pričestíti, -ím, vb. pf. communicieren ( trans.), abspeisen: p. koga. ogr.- C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); p. vojsko, Zora; — p. se, das Sacrament des Altars empfangen, Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
153. pričę́ščanje, n. das Communicieren, die Communion, C., kajk.- Valj. (Rad).
154. pričę́ščati, -am, vb. impf. ad pričestiti, ogr.- C., Mik., Prip.- Mik.
155. pričeščávanje, n. die Communion, ogr.- C.
156. pričeščávati, -am, vb. impf. = pričeščati, C.
157. pričeščénje, n. die Communion, ogr.- C.
158. pričeščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pričestiti; = pričeščati, ogr.- Mik.
159. pričę̑tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; za pričetka, anfänglich, C.; — pričetki, die Anfangsgründe, Cig., Jan.
160. pričę́tən, -tna, adj. anfänglich, Anfangs-, Jan.; pričę̑tna ljubezen, C.; pričetna dela, die Vorarbeiten, DZ.
161. pričę́ti, -čnèm, vb. pf. den Anfang machen, beginnen; pravdo p., den Rechtsweg betreten, Cig.; — (o kravi) zu eutern anfangen, Jan.; — p. se, den Anfang nehmen, beginnen; boj se je pričel; zdaj se mlačva prične, Ravn. (Abc.); bolezen se je pričela (ist ausgebrochen), Cig.; zdaj še le se njih reva prične, Ravn.
162. pričę́tje, n. = pričetek, Cig.
163. pričę́tnica, f. 1) črka p., die Initiale, Navr. (Kop. sp.); — 2) die Ouverture, Cig.
164. pričę́tnik, m. der Beginner, der Urheber, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
165. pričevȃnje, n. das Ablegen der Zeugenschaft: das Bezeugen; ti, kateri tvoje p. spoznajo, Trub.; tvoje pričevanje je črez vse verjetno, Trav.- Valj. (Rad); — das Zeugnis, Cig. (T.); resnici p. dati, Levst. (Zb. sp.).
166. pričeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; krivo p., ein falsches Zeugnis ablegen; bezeugen; kakor pričuje sv. Pavel, Valj. (Rad); — 2) gegenwärtig sein: pričujoč; anwesend, gegenwärtig; p. biti, zugegen sein; — vorliegend, Cig., Jan.
167. pričevȃvəc, -vca, m. der Bezeuger, der Zeuge, Cig., Burg. i. dr.
168. pričı̑na, f. der Anlass, die Ursache, Cig., Zora, Bes., ZgD.; (po drugih slov. jezikih).
169. pričíniti, -čı̑nim, vb. pf. verursachen, zufügen: p. komu kaj, Mur., C., Z.
170. pričínjati, -am, vb. impf. ad pričiniti, Mur.
171. pričinjávati, -am, vb. impf. = pričinjati, Mur.
172. pričı̑sloma, adv. genau, knapp, vzhŠt.- C.
173. pričı̑vkati, -am, vb. pf. piepend herbeikommen.
174. prı̑čka, f. 1) ein Brett zum Glattschlagen, eine Art Bleuel, C., vzhŠt.; — 2) der Schlag beim "Stockschlagen", C.; — der Batzen, Dict., ogr.- C.; — 3) der Wortwechsel, Z., BlKr.; — prim. nem. Pritsche = ein flacher Schlägel.
175. prı̑čkanje, n. 1) das Richterspiel, C.; — 2) das Disputieren, das Zanken; die Reibungen.
176. prı̑čkati se, -am se, vb. impf. 1) das Richterspiel spielen, den "Stock schlagen", jvzhŠt.; tudi: pričkati (brez: se), C.; — 2) zanken, disputieren, einen Wortwechsel haben, streiten; = tožariti se, processieren, BlKr.
177. pričkȃvəc, -vca, m. der Polemiker, Jan.; der Disputierer, der Zänker, Valj. (Rad).
178. príčkavən, -vna, adj. streitsüchtig, Jan.
179. príčnost, f. die Gegenwart, Mur., C., Kast., Jsvkr.
180. príčo, praep. c. gen. = vpričo, Mik.
181. pričołnáriti, -ȃrim, vb. pf. als Kahnschiffer erwerben, Cig.
182. pričółniti, -im, vb. pf. mit dem Kahn heranrudern, C.
183. pričotáti, -ȃm, vb. pf. hinkend herankommen, SlN.
184. pričrčkáti, -ȃm, vb. pf. hinzukritzeln.
185. pričŕkati, -čȓkam, vb. pf. hinzukritzeln, Jan. (H.).
186. príčrn, adj. schwärzlich, Habd.- Mik.
187. pričujǫ́č, adj. išči pod: pričevati.
188. pričujǫ́čən, -čna, adj. = pričujoč, Jan.
189. pričujǫ́čnost, f. die Anwesenheit, die Gegenwart; p. duha, die Geistesgegenwart, Cig. (T.), nk.
190. pričȗt, m. die Nebenempfindung, Lampe (D.); die Sinnestäuschung, Cig. (T.).
191. pričúvati, -am, vb. pf. = prihraniti, ersparen, Cig. (T.), C.; — hs.
192. pričȗvək, -vka, m. das Ersparnis, Cig. (T.).
193. pričvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. mit einem Vorspann aushelfen: ( fig.) Vorschub leisten, Ip.
194. pričvrstíti, -ím, vb. pf. befestigen, Erj. (Som.).
195. pričvŕščati, -am, vb. impf. ad pričvrstiti, Jan. (H.).
196. prìd, prída, m. 1) der Nutzen, der Vortheil; ljubezen svojega prida ne išče, Dalm.; kar se tiče prida občine, was das Interesse der Gemeinde betrifft, Levst. (Pril.); v prid biti, zum Nutzen gereichen; v prid obrniti, ausnützen, ausbeuten; na p. obračati, sich zunutze machen, nutzen, Cig.; s pridom, mit Erfolg, mit Nutzen, Jan.; s pridom učiti se, mit Nutzen lernen, C.; s pridom delati, Levst. (Zb. sp.); — prida, wacker, tüchtig; prida učenec, Ravn.; bieder, Cig.; kaj prida človek, ZgD.; nič prida človek; ni nič prida, er ist nichts nutz; malo prida je, er ist nicht viel wert, ZgD.; nikoli ne bo nič prida iz njega; — kaj prida, eine beträchtliche Menge, viel, Cig.; ali je bilo kaj prida ljudi na senjmu? Polj., jvzhŠt.; imate kaj prida molže? Polj.; kaj prida zaslužiti, etwas Ordentliches verdienen, Slovan; — 2) = pridnost: v pridu pri opravilih koga posnemati, Ravn.
197. pridȃja, f. das Zugeben, die Zugabe, Cig.
198. pridȃjanje, n. das Zugeben.
199. 1. pridȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad pridati; zugeben.
200. 2. pridȃjati, -am, vb. impf. säugen, C.; žena pridaja, Mik., BlKr.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani