prga (10)

1. pŕga, f. 1) zermalmte, mit Lehm und Kalk gemischte Steine, der Grus, Cig., Jan.; der Griessand, Cig.; — kar nagrabijo, kadar spomladi travnike trebijo, Notr.; — 2) das Mehl aus getrocknetem Obst ( bes. aus Holzbirnen), C., M.; — eine Art Maiskuchen (= grpa), vzhŠt.- C.; — 3) der Ölkuchen, Mur., Cig., Jan., C.; nav. pl. prge: makove, tikvine prge, vzhŠt.; pust kakor p., Z.; — 4) der Schaf- oder Ziegenkoth, Cig., C., Gor.; — siten kakor p., Gor.- Levst. (M.); — (psovka): sitna prga ti! Dol.
2. pŕgast, adj. 1) griesicht, Cig.; — 2) bunt, scheckig, Z., C.
3. pŕgav, adj. griesig, Cig.
4. izpŕgati, -am, vb. pf. = izbrskati: kure seme izprgajo, Ravn. (Abc.).
5. zapŕgati, -am, vb. pf. = s prgo zadelati, C.
6. žlę̑mprga, f. = vrata v vodoravnem podu, ki se odpirajo navzgor, die Fallthür, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.; — iz srvn. slegebrücke, Zugbrücke, Štrek. (Let.).
7. gŕpa, * f. 1) der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; turščična pogača na vernih duš dan, Fr.- C.; — 2) die Honigwabe, die Wachsscheibe, ogr., Fr.- C.; — prim. prga.
8. pȃrga, f. 1) der Ölkuchen, Poh.; — 2) halbgelöschter Kalk, M.; — 3) eine knauserische Person, C.; — pogl. prga.
9. pržína, f. der Grießsand, Cig. (T.); der Grus, Erj. (Min.); — prim. prga in hs. pržina, Sand.
10. 1. sı̑rək, -rka, m. dem. sir; 1) das Käschen; — das Käselaibchen; — 2) = prga, der Ölkuchen, vzhŠt.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani