prestop (25)

1. prestòp, -stǫ́pa, m. 1) der Durchtritt, Cig.; — 2) der Übertritt; ( fig.) p. k protestantovski veri, nk.; — der Übergang, Cig., Jan.; p. k dnevnemu redu, nk.; — 3) der Schalttag, Trub.- M.; — 4) die Übertretung, die Überschreitung, Mur., Cig., Jan., Schönl., Ravn.- Valj. (Rad); p. propisov, DZ.
2. prestopȃj, m. die Übertretung, ogr.- M.
3. prestǫ́panje, n. 1) das Schrittemachen; — 2) das Übertreten.
4. prestǫ́pati, -am, vb. impf. ad prestopiti; 1) Schritte machen; kako nerodno prestopaš! — prestopajoč potres, successorisches Erdbeben, Cig. (T.), Jes.; — 2) übertreten; — ( fig.) prestopajo k drugim veram; — 3) übertreten ( trans.), überschreiten; mero p.; zakaj prestopate zapovedi Gospoda? Dalm.
5. prestopȃva, f. die Übertretung, C.
6. prestopȃvəc, -vca, m. der Übertreter, Mur., C., ogr.- Valj. (Rad); — tudi: prestǫ́pavec, Ravn.- Valj. (Rad).
7. prestǫ̑pək, -pka, m. die Übertretung; policijski p., DZ.; — der Fehltritt, Mur., Cig., Jan.
8. prestǫ́pən, -pna, adj. 1) beweglich: prestǫ̑pni prazniki, Cig.; — Schalt-: prestopno leto, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) überschreitbar, übersteigbar, Cig., Jan.; — 3) Übertretungs-, Jan. (H.).
9. prestǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) mit einem Tritt durch etwas hindurchdringen, etwas durchtreten: p. kaj, Cig.; — 2) den Fuß verrücken, einen Tritt thun; z desno nogo ne morem p.; tudi: p. se; popotnik se komaj prestopi, der Wanderer macht kaum einen Schritt, Erj. (Izb. sp.); — 3) anderswohin treten, umtreten, übertreten; p. na levo stran; — ( fig.) p. k drugi veri; — übergehen, fortschreiten: k drugemu predmetu p., Cig.; — p. se, die Stehplätze wechseln, Cig.; — 4) über etwas treten: p. črez prag, črez mejo; — überschreiten; p. prag, mejo; — über etwas hinausgehen, übertreten, überschreiten ( fig.); postavo, mero p.; pooblastilo, povelje p.; — 5) p. se, fehltreten, Mur.- Cig.
10. prestopljénje, n. 1) der Tritt; — 2) der Übertritt; — 3) die Übertretung, der Fehltritt; zaiti v veliko p., Cv.
11. prestǫ̑pnica, f. die Übertreterin, Cig., Jan., nk.
12. prestǫ̑pnik, m. 1) der Übergänger, Cig.; — 2) der Übertreter (einer Vorschrift), Mur., Cig., Jan., nk.
13. prestopováti, -ȗjem, vb. impf. = prestopati, Jan., Z.
14. neprestǫ́pən, -pna, adj. unüberschreitbar: neprestopna doba, die Praeclusivfrist, die Fallfrist, Levst. (Pril.); neprestopno število, die Maximalzahl, Levst. (Pril.); do neprestopnih ... gld., bis zum Höchstbetrage von ... fl., Levst. (Pril.); — unübertretbar: neprestopna postava, Str.
15. débeł, * debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.) ^*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
16. hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
17. kazníti, -ím, vb. impf. strafen, Cig., Jan.; vse prestopke te vrste kazni sodišče, Levst. (Nauk); govori se tudi: kázniti.
18. kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
19. ǫ́jnica, f. 1) ein Arm der Gabeldeichsel; pl. ojnice, die Gabeldeichsel; — iz ojnic skočiti = über die Schnur hauen, C.; črez ojnice skakati, iz ojnic stopati, Kr.; ojnice prestopati, Jurč.; — 2) pri lesnih žagah na štiri ogle obtesano brunce, ki goni list (žago) gori in doli, ob gorenji Dravi ( Št.).
20. pokoríti, -ím, vb. impf. 1) jemanden büßen machen, strafen, bändigen, unterwerfen, zu Paaren treiben; bolezen ga bo pokorila, C.; p. poželenje, meso, Cig.; p. hudodelca, Cig.; p. prestopke (ahnden), Levst. (Nauk), DZ.; občina pokori krčmarje, kadar črez uro točijo, Levst. (Nauk); — p. se, Buße thun, büßen: p. se za grehe svoje; (p. se česa, grehov, Mur., Cig.); — p. se komu ali čemu, sich unterwerfen, sich fügen, Folge leisten, Cig., Jan., Zora; — 2) p. grehe svoje = p. se za grehe svoje, Krelj.
21. predȃtva, f. die Übergabe, die Auslieferung: p. prestopnikov, SlN.
22. prestávən, -vna, adj. 1) = prestopen, Schalt-: prestȃvnọ leto, Guts., Mur., Cig.; — 2) versetzbar, C.; überstellbar: prestavni prazniki, bewegliche Feste, Cig.
23. 2. rı̑s, m. 1) eine eingeritzte Zeichnung, der Riss, Cig., Jan., Dict.; — 2) der Zauberkreis, der Beschwörungskreis, Cig., Štrek.; hudiča v ris klicati, Jurč.; otrok je naredil s palico okolo hribčka ris: hudič risa ni mogel prestopiti, LjZv.; krog kola ris potegniti s šibo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); v ris hoditi (po denarje), Z., Jurč.; — po risih gob iskati, t. j. po posebnih mestih, koder rasto, Dol.; — 3) der Drall (beim Schießgewehr), Cig.; — iz nem.
24. zakrívati, -am, vb. impf. ad zakriti; 1) verdecken; oblak luna zakriva; — verbergen, verheimlichen; kdor prestopke zakriva, prijaznost išče, Škrinj.- Valj. (Rad); Dalj' Črtomir jim reve ne zakriva, Preš.; — 2) decken, schützen, Cig.; divjačino Bog proti pogibeli žitka čudno zakriva, ogr.- Valj. (Rad).
25. zasáčiti, -sȃčim, vb. pf. umgarnen, Cig.; — fangen, erwischen; z. zajca, tatu, Cig.; z. koga na prestopku, Levst. (Pril.); bolezen me je zasačila, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani