preperel (4)

1. preperẹ́last, adj. modericht, Cig.
2. preperẹ́lost, f. der moderige Zustand, die Morschheit.
3. preperẹ́ti, -ím, vb. pf. durchmodern; — verwittern, Cig. (T.); kamenje, katero ne preperi, wetterfestes Gestein, Levst. (Cest.); — preperel, vermodert; preperelo platno; — verwittert, Cig. (T.); — ( fig.) preperela kranjščina, Levst. (Nauk).
4. sprı̑mək, -mka, m. = labora, das Conglomerat, Cig. (T.); — ( pren.) čuden s. zastarelih in preperelih oblik, LjZv.; — die Breccie: labora je povsem podobna sprimku, samo da so v sprimku posamični kosovi robati, v labori pa obličasti, Erj. (Min.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani