premrl (3)

1. premŕlost, f. der Zustand der Erstarrung, Cig., C.
2. premrlǫ́v, adj. premrlǫ́va kri = kri, ki so jo vedomci izbljevali, Rihenberk- Erj. (Torb.); — (premrl = vedomec, Let. 1883. 228., LjZv. III. 705.).
3. premrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. starr werden, Cig., Jan.; — absterben ( z. B. von Gliedern), Cig.; einschlafen (von Gliedern), Cig., Jan.; od mraza p., vor Kälte starr werden, Cig.; premrl, starr, steif (von Gliedern): premrli prsti, premrle roke, Cig., C.; (tudi: premrt, premrte hrbte k ognju tiščati, Glas.); abfrieren, zugrunde gehen, C.; premrl, abgefroren, C.; — kruh je premrl, t. j. zavoljo nezadostne gorkote ni prav vzhajal (premrt kruh = luknjast k.), Gor.; — premrla zel ti! = du faules Tuch! Savinska dol.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani