prekuha (5)

1. prekȗha, f. 1) die Abkochung, der Absud, C.; — 2) das Verdauen, C.; — 3) Wiedergekochtes, M.
2. prekúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durchkochen, Cig., Jan.; aussieden: prejo, denar p., Cig.; — p. se, durchkochen ( intr.); pusti, naj se jed dobro prekuha; — p., verdauen, Cig., Jan., nk.; — 2) von neuem kochen, nachkochen; p. jed; — prekuhano žganje, der Doppelbrantwein, Cig.; — 3) zu sehr kochen, überkochen; prekuhano meso.
3. prekuhávati, -am, vb. impf. = prekuhovati.
4. prekuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad prekuhati.
5. tȓnič, m. = prekuhan, stisnjen in posušen sir, Kamnik.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani