pregost (7)

1. pregǫ̑st, -gǫ́sta, adj. zu dicht; — überaus dicht.
2. pregǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. durchgeigen, durchspielen: vso noč p.; — vse p., kar kdo zna; — durchbrummen; ves dan p., Cig.
3. pregostolẹ́ti, -ím, vb. pf. durchzwitschern: cele dni in noči p., Cig., Jan.
4. pregostováti, -ȗjem, vb. pf. schmausend zubringen, durchschmausen, Cig.
5. prepípati, -pı̑pam, -pljem, vb. pf. hie und da ausraufen: p. korenje, kjer je pregosto, jvzhŠt.
6. rȃšč, -ı̑, f. = rast, das Wachsthum, Nov.; — das üppig Wachsende: trebiti kako pregosto rašč, n. pr. koruzo, gozd, Erj. (Torb.).
7. rẹ́dčiti, rẹ̑dčim, vb. impf. verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.); gozd r., den Wald dünnen, lichten, Cig., Jan.; = trebiti (kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd i. dr.), Goriška ok.- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani