predolg (12)

1. predȏłg, -dółga, adj. zu lang; — überaus lang.
2. predołgọ̑st, f. die Überlänge, Cig.
3. predołgóta, f. = predolgost, Mur.
4. neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
5. obírati, -bı̑ram, vb. impf. ad obrati; 1) abpflücken, ablesen, abnehmen; listje, gosenice, sadje o.; — 2) beklauben: kosti obirati, Knochen abklauben, an Knochen knaupeln; — berač hiše obira, der Bettler bettelt von Haus zu Haus, Cig.; pri igri o. koga, jemanden beim Spiel ausziehen; — o. se, lausen, Cig.; ptički se obirajo, die Vögel putzen sich, Cig.; — o. se pri delu = langsam arbeiten, Cig.; on je predolgo se obiral in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.; — 3) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden; — 4) = izbirati (v neki igri), Vreme- Erj. (Torb.).
6. oprę́zovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. 1) lauern, spähen; = zijala prodajati in na besede streči, Št.; v snu je vso noč oprezoval okoli zlatarjev, Erj. (Izb. sp.); ob cesti oprezovajo sestradane vrane, Erj. (Izb. sp.); — 2) säumen, zögern, Cig., Jan., M., Ravn.; on je predolgo obiral se in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.
7. poję́ti, -jámem, -pójmem, vb. pf. 1) s sabo p., mitnehmen, Trub., Dalm.; hudič ga je s sabo pojel v sveto mesto, Kast.; — 2) "všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je preobila rekše predolga ali preširoka", Soška dol.- Erj. (Torb.); einnehmen, einziehen (bei Kleidern), Z.; prim. podjeti; — 3) = dobro skočiti, einen tüchtigen Sprung thun: p. črez jarek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.);— 4) sterben, verenden, Zora- C.; ( prim. pojemati).
8. presadíti, -ím, vb. pf. 1) einen anderen Sitz einnehmen machen; otroka p. na drug stol; — 2) umpflanzen, übersetzen; drevesca na vrt, kapusne sajenice na zelnik p.; — 3) p. se, verderben: vino se presadi, če ga predolgo ne pretočiš, C.
9. prigŕniti, -nem, vb. pf. 1) ein wenig verhüllen, Z.; — 2) am Ende ein wenig umfalten ( z. B. eine Decke): prt je predolg, prigrni ga, Dol.- Levst. (Rok.).
10. uję́ti, ujámem, vb. pf. 1) fangen, abfangen, gefangen nehmen; ujeti vojaki; erwischen; u. bolezen; — auffangen: u. kaj v roko; u. koga za roko, jemanden bei der Hand erhaschen; u. besedo; u. solnčni žarek na uglajeno ploščo, Žnid.; — dež nas je ujel na potu, der Regen hat uns unterwegs überrascht; — u. se, sich fangen; zver, ptica se je ujela v past, v kletko: u. se za kako reč ( n. pr. padaje), im Fallen etwas ergreifen, erfassen; u. se, sich gegenseitig erfassen, sich verranken, Cig.; — oko se z očesom ujame, oči se ujamejo, pogleda se ujameta, die Blicke begegnen sich; — 2) u. se, sich fügen, zutreffen: Bog je dal, da se je vse tako ujelo, Ravn.; in kako lepo se je prorokovo prorokovanje o glasu v puščavi ujelo! Ravn.; glej, kako so se ujele moje besede: kakor sem govoril in pričakoval, tako se je zgodilo, Notr.; — 3) u. oblačilo, če je predolgo ali preohlapno, einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Notr.
11. víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
12. zamókniti, -mǫ̑knem, vb. pf. durch Aufnahme von Feuchtigkeit verderben ( intr.), vor Nässe ersticken ( v. Samen), Cig., C.; seme zamokne v zemlji, ako predolgo dežuje, Z.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani