predno (42)

1. prẹ̑dnọ, conj. = preden, ehe, bevor, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
2. prẹ́dnost, f. der Vorrang, Cig., Jan., nk.; der Vorzug, Cig., Jan., nk.; p. dati (dajati) komu (čemu) pred kom (čim), einen dem andern (eine Sache der anderen) vorziehen, ihn (sie) bevorzugen, Cig., Jan., nk.
3. prẹ́dnostən, -stna, adj. Vorrangs-, Vorzugs-, nk.
4. dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz- Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
5. dárati, -am, vb. impf. znači on glas, ki ga kokoš daje od sebe, predno gre jajce nest, Dol.
6. hlẹ̑bnica, f. das Teigtuch, das Brottuch, Mur., Cig., C.; platnen prtič, s katerim pokrijejo pehar (slamnico), predno kruh vanj vsade, Gor.; — prim. krušnica.
7. indiferentīzəm, -zma, m. ono mišljenje, ki ne daja prednosti enemu predmetu pred drugim v nravstvenem, verskem, modroslovskem in političnem oziru, der Indifferentismus.
8. jȗn, júna, adj. jung: koliko je trpel, predno jih je spravil iz telet do junih volov! Jurč.
9. kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.
10. majorāt, m. prednost najstaršega v dednem nasledstvu, das Majorat.
11. mẹ́siti, -im, vb. impf. 1) trockene Dinge mit nassen mischen; moko z vodo, z mlekom m., das Mehl einteigen; pos. kvas in moko premešavati, predno se začne testo gnesti, Kr.; kvas v testo m., den Teig säuern, Cig.; — 2) kneten: testo za kruh m., den Brotteig kneten; ilovico m., den Thon kneten; — z nogami m., mit den Füßen unruhig sein, Mur.
12. mígniti, mı̑gnem, vb. pf. winken; — Janezu in Jakopu migneta pomagat, Ravn.; — kakor bi mignil, in einem Augenblick; predno mignil bi z očmi, Preš.
13. minorāt, m. prednost najmlajšega v dednem nasledstvu, das Minorat.
14. oblẹ́tati, I. vb. impf. ad obleteti, oblẹ̑tam; 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumlaufen, Cig.; — 2) o. se, sich entblättern, Jan.; — II. vb. pf. oblẹ́tam, mit dem Herumlaufen fertig werden: dolgo oblẹ̑tam, predno vse oblẹ́tam, Valj. (Rad 74, 63.).
15. 1. obredíti, -ím, vb. pf. 1) in Ordnung bringen, fertig machen, C.; — 2) o. koga, communicieren, abspeisen, vzhŠt.- C., Mik., Npes.-Vraz; — 3) o. se, an die Reihe kommen: to se ponavlja več kot tridesetkrat, predno se obredijo vsi uradniki, Erj. (Izb. sp.); — 4) = obravnati, das Getreide durch Reitern reinigen, Savinska dol.
16. odlijáč, m. krop, ki se odlije od žgancev, predno se zmešajo, Gor.
17. okəzmáti, -ȃm, vb. pf. bezupfen: klobuk so do zadnje dlačice pred ogledali in okezmali ("okuzmali"), predno so ga kupili, Jurč.; — prim. kosmati.
18. omȃmica, f. die Betäubung, die Ohnmacht, Mur., Cig., Jan., Erj. (Som.); der Schwindel, Habd.- Mik.; prišla mi je neka omamica, Razdrto- Erj. (Torb.); mora človeka vrže v omamico, predno gre nanj, Lašče- Erj. (Torb.); v omamico priti, die Besinnung verlieren, Cig.
19. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
20. pátoka, f. 1) der Nachwein, der Tresterwein, Meg.- Mik., Cig., Hip.- C.; tudi: pl. patoke, Jan.; — das Nachbier, Cig., Jan.; ( prim. pateči); — der Fusel, Jan., Cig. (T.), C., Mik.; — 2) slabo zadnje vino v sodu, predno poteče, BlKr.
21. podgŕniti, -nem, vb. pf. darunter breiten, Cig., Jan.; ruho si podgrni, predno ležeš, Lašče- Levst. (Rok.).
22. podsę́či, podsę́žem, vb. pf. darunter greifen, V.-Cig.; kuharica podseže pod kurjo kožo, predno budla, Kr.; p. meso in z drugim mašenjem napolniti (= budlati), Vod. (Izb. sp.).
23. polȃžar, -rja, m. mladenič, ki na dan sv. Lucije zarano, predno domači vstanejo, pride in živini položi, Pjk. (Črt. 93.).
24. polovı̑čar, -rja, m. 1) der Halbbauer, der Halbhüfner, Cig., Rut. (Zg. Tolm.), Navr. (Kop. sp.); — 2) der etwas nur halb ist oder alles nur halb zu thun pflegt, der Halbling, nk.; — 3) der Halbziegel, Cig.; — 4) eine Münze, C.; der Halbkreuzer, Dol.; koliko človek za polovičar trpi, predno ga dobi! Jurč.
25. popę́ti, -pnèm, vb. pf. 1) spannend befestigen: anheften, heften; "krojač ali švelja popne prikrojene kosove, predno je začne šivati", Kras- Erj. (Torb.); — 2) ein wenig spannen: p. pas, den Gürtel enger schnallen, Dol.; — 3) (spannend) festbinden: p. voz sena z žrdjo, Ravn. (Abc.); — 4) p. se, emporklimmen, sich emporheben; sich emporschwingen ( fig.); p. se na višjo stopnjo.
26. prẹ́čiti, -im, vb. impf. 1) schräge machen: žago p., die Säge schränken, Cig.; — lase p., die Haare scheiteln, Cig.; — 2) p. se, grdo se gledati: krave se prečijo, predno se sprimejo z rogmi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) p. se, widerstreben, Cig. (T.); — 4) (po hs.) hindern, Jan., Erj. (Min.), Nov.
27. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
28. prejasníti, -ním, vb. pf. p. si kaj = razbistriti si misli o čem: predno rečem zadnjo besedo, treba si je stvar še prejasniti, Erj. (Torb.).
29. premísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) durchdenken, überlegen, erwägen; premisli človek, koliko to stane! man erwäge, wie viel das kostet! dobro premisli, predno obljubiš! premišljen, wohlbedacht, absichtlich, vorsätzlich, Cig., Jan.; — 2) mit Nachdenken zubringen: p. vso noč, die ganze Nacht durchbrüten, Cig.; — 3) p. se, sich eines andern bedenken oder besinnen, anderen Sinnes werden.
30. pȓvnica, f. 1) die Prime im Brevier, C.; — 2) = prvesnica, Jan.; — 3) = prednost, die Vorhand, Jan.
31. rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.- C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
32. ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.- Cig.
33. 1. skȃpljati, -am, vb. impf. ad skopiti; entmannen, castrieren, schneiden, Cig., Notr.; — skaplja se tudi fižolovo stročje, predno se pristavi, rekše, obrezuje se na obeh konceh, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
34. spȃdək, -dka, m. = slabo sadje, ki popada z dreves, predno dozori, BlKr.
35. splatíščiti se, -ı̑ščim se, vb. pf. slive se splatiščijo (platišču podobne postanejo), kadar se usločijo in posuše, predno dozorijo, jvzhŠt.
36. trepȃłnik, m. der Waschbleuel, Mur., Cig.; s trepalnikom se trepljejo štrene, predno se denejo na palice sušit, Polj.
37. utéči, utéčem, vb. pf. 1) entlaufen, entfliehen; zdaj je dosti hlapcev, ki (kir) od svojih gospodov uteko, Dalm.; entfahren, beseda uteče čoveku; — kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — 2) ablaufen, abfließen, Cig., Dol.; predno človek k žlahti priteče, lahko mu kri uteče, Lašče- Levst. (M.); Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, Ti sužnje bo življenje moje celo, Preš.; — 3) Zuflucht nehmen: u. se h komu, Lašče, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad); — 4) u. se, ablaufen, abfließen, fallen, abnehmen; vsaka povodenj se uteče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) u. se, durch Laufen unbrauchbar werden, sich ablaufen: mlinski kamen se je utekel, Cig.; čepniki so se utekli, die Zapfenlöcher haben sich ausgelaufen (erweitert), Cig.; — u. se, sich müde laufen, sich zerlaufen, Cig., Vrtov. (Km. k.).
38. vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.- Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.
39. vnaprẹ́dən, -dna, adj. Voraus-: vnaprẹ̑dnọ določilo, Jan. (H.).
40. zadírčən, -čna, adj. kdor se rad zadira, zum Schreien, Kreischen geneigt: z. otrok, Cig.; z. človek, ki se rad v druge zadira, Cig.; z., hudoben jezičnik, LjZv.; — zadirčne besede, unfreundliche Worte: predno se je gostba končala, jele so leteti zadirčne besede, LjZv.
41. završíti, -ím, vb. pf. endigen, schließen, C.; svoje govorjenje je sklenil ali završil le-tako, Krelj; predno završim, Levst. (Nauk); z. sejo, Levst. (Močv.).
42. žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.- Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani