prednik (12)

1. prẹ̑dnik, m. 1) der Vormann, Jan.- Cig. (T.); — der Vorgänger, Cig., Jan.; — der Vorfahr, Cig., Jan., Pohl. (Km.); predniki, die Ascendenten, Cig. (T.); — 2) der Obere, Mur.; der Vorstand, Jan., Navr. (Kop. sp.); občinski p., Vrt.; der Prior, Cig., Jan.; — 3) die Schürze, Št.- Cig.; — 4) der Vorschuh, Str.
2. naprẹ̑dnik, m. = naprednjak, Cig.
3. oprẹ̑dnik, m. die Schürze, Jan.
4. pòdprẹ̑dnik, m. der Subprior, Let.
5. sprẹ̑dnik, m., pogl. sprednjik.
6. brižljìv, -íva, adj. = brižen: brižljivi spredniki, LjZv.
7. pę̑t, num. fünf; pred pétimi leti; ob pétih, um fünf Uhr; po pet, je fünf, zu fünf; ni pet ni šest, mir nichts, dir nichts, Nov.; naši poganski predniki niso se mogli ni pet ni šest povse iznebiti stare, poganske narodne vere, Navr. (Let.).
8. predmenǫ̑jəc, -jca, m. = moj prednik, mein Vorgänger, C., Glas.; predmenojci, meine Vorfahren, Let.
9. prejnik, m. der Nagel, der die Wage an der Deichsel festhält, der Fährnagel, Cig.; ( nam. prednik?).
10. pripásati, -pȃšem, vb. pf. um den Leib binden, angürten; p. prednik, sich umschürzen, Cig.; p. si meč, sabljo, sich das Schwert umgürten; konju sedlo p., Cig.
11. slávən, -vna, adj. 1) berühmt, ruhmvoll, glorreich; slavni junaki, slavna smrt; slavni predniki; — 2) prunkvoll, herrlich, feierlich, Pracht-, Cig., Jan.; slavni obhod, der Prunkaufzug, Cig.; slavno v roko seči, feierlich den Handschlag geben, Levst. (Nauk).
12. sprẹ̑dnjik, m. 1) der Vordermann, Mur., Jan.; — 2) der Vorgänger, Dict., Jan., C.; — der Vorfahr, der Vorahn, Cig., Jan., C., Schönl., Ravn.- Valj. (Rad), Burg., LjZv., Vrt.; — 3) der Vorgesetzte, V.-Cig., C.; — 4) das Vortuch, C.; — 5) der Anlaut ( gramm.), Jan.; — (največ "sprednik" pisano).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani