precej (50)

1. prècej, adv. 1) sogleich; p. pridem; p. za oglom; — 2) ziemlich; p. močan, p. veliko; = ziemlich viel: imam p. denarja, dela; (v tem pomenu nav. precèj); — iz: pred se, Mik. (Et.).
2. precẹ̑ja, f. die Durchseihung, Z.; — die Filtration, Jan.
3. precẹjȃłnica, f. die Seihmaschine, C.; — der Filterapparat, DZ.
4. precejȃłnik, m. 1) das Durchseihtuch, C.; — 2) der Filtrierstein, Jan.
5. precejálọ, n. 1) der Seiher, Svet. (Rok.); — 2) das Durchschlagtuch: p. za lug, Cig.; — 3) der Filtrierapparat, Jan.
6. precẹ́janje, n. das Durchseihen; — das Filtrieren.
7. precẹ́jati, -am, vb. impf. ad precediti; durchseihen; komarje p. in kamele požirati, Jap.- Valj. (Rad), Cv.; filtrieren; — ( fig.) kritteln, Cig. (T.); p. koga, jemanden aushecheln, Cig.
8. precẹjávati, -am, vb. impf. = precejati, ogr.- Valj. (Rad).
9. precẹjȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj preceja, der Seiher, Cig.
10. precẹjȃvka, f. 1) die Seiherin, Cig.; — 2) der Seiher (sitce, skozi katero se mleko ali juha preceja), BlKr.
11. prèceje, adv. = precej, sogleich, Dol.- Levst. (M.).
12. precẹjeváti, -ȗjem, vb. impf. = precejati.
13. precẹjevȃvəc, -vca, m. der Seiher, der Filtrierer, Jan. (H.).
14. precẹjevȃvka, f. die Seiherin, die Filtriererin, Jan. (H.).
15. precẹ̑jki, m. pl. das Abgeseihte: der Abguss, BlKr.- Mik.
16. precę̑jnji, adj. = precejšnji, Jan.
17. precę̑jšnji, adj. ziemlich groß: ženin je bil s precejšnjim krdelom prijezdil, Jurč.
18. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
19. bokȃłnica, f. die Füllstange, die Schürstange (bei den Kohlenbrennern), Cig.; b., precej dolga preklja, s katero ogljarji braško v kopo spravljajo, Zv.
20. cẹ̑jar, -rja, m. = precejavec, V.-Cig.
21. degáti, -ȃm, vb. impf. 1) schleudern, Cig.; d. kaj s pračo, Cig.; — 2) hinundherbewegen, C.; rütteln, Z.; vrata dega, kdor jih ne more precej odpreti, Kr.; d. se, sich balgen, jagen, fangen u. dgl. ( n. pr. o igrajočih otrocih), Cig., M., Kr.; d. se s kom o čem, disputieren, zanken, ogr.- C.; — 3) d. koga, jemandem zusetzen, ihn aneifern, C., M.; — 4) dummes Zeug schwätzen, C.
22. hlapčè, -ę́ta, m. kleiner Knecht, Cig.; der Knecht ( zaničlj.), Valj. (Rad); tudi: hlȃpče, Valj. (Rad); Ponud' se precej hlapče mlad, Npes.- Vod. (Pes.).
23. 2. kò, adv. ko pridi, komm nur, C.; ko pojdi, Poh.- C.; ko teci, Rez.- C.; — ko precej, sogleich, ko davno, schon längst, C.; ko ne reci, sage nur nicht, Guts. (Res.); od jutra do večera ko na posvetne reči misliš, Guts. (Res.); — prim. kar.
24. kolárnica, f. 1) die Wagnerwerkstätte; — 2) der Wagenschoppen, die Wagenremise; — 3) neka priprava v precejanje mleka, Krn- Erj. (Torb.).
25. lı̑tnica, f. koš ali rešeto, skozi katero se mošt preceja, kajk.- Valj. (Rad).
26. odpítati, -pı̑tam, vb. pf. fütternd aufziehen, auffüttern: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Odpitani pa precej Začnejo leči mlade, Vod. (Pes.).
27. odzı̑v, m. die Erwiderung: odkašlja se in potrka: mehek pa precej glasen odziv se v sobi zasliši, Jurč.; — der Wiederhall, das Echo, C.; — der Nachhall, Jan.; die Resonanz, Cig.
28. omlę́dən, -dna, adj. widerlich süß, fade schmeckend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lašče- Levst. (Rok.); — pren. fade: ta dušna paša je bila precej prazna in omledna, LjZv.; omledno skovan ogovor, Levst. (Zb. sp.).
29. ovẹ́dẹti, ovẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, erheben, ermitteln, Cig., Jan., Naprej- C., DZ.; mejači so vse čisto ovedeli, Glas.; z navodom o. kaj, Levst. (Nauk); — 2) o. se = zavedeti se, zum Bewusstsein kommen, C.; — precej se bodo ovedeli, sie werden sich sogleich erinnern, Svet. (Rok.); ovedel se je, das Licht ist ihm aufgegangen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
30. pečȃt, f. = pečat m., Cig., Ravn., Gor., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); s svojo lastno pečatjo, dolžno pismo iz l. 1630- Let.; — ali je rojstveni list ali kakova pečat (Vorladung), Jurč.; da ne plačaš, precej imaš pečat v hiši, Zv.
31. 2. plòsk, plóska, m. 1) das Flache, die Fläche, Mur., Cig.; na p. zdelati, abplatten, Cig.; na p. pobiti žrebelj, den Nagelkopf flach schlagen, Gor.; desko na p. položiti, das Brett flach legen, Z.; s ploskom pasti, flach fallen, Z.; štorklja si dela gnezdo precej na plosk, Glas.; — der flache Theil des Hammers (die Bahn), Cig.; — die Bahn für den Laufkarren im Bergbau, Valj. (Rad); — 2) die Steinplatte, C.; — die flache Klinge ( z. B. eines Degens), Cig.; — das Sägeblatt, C.; — 3) die Karausche (carassius vulgaris), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); — der Plattwurm (planaria lactea), Erj. (Z.).
32. počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; ( imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).
33. poizgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. nach und nach fertig machen, Z.; zdaj smo na polju precej vse poizgotovili, jetzt sind wir mit der Feldarbeit so ziemlich fertig geworden, jvzhŠt.
34. pokmę́tovati, -ujem, vb. pf. die landwirtschaftlichen Arbeiten allmählich beenden: pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
35. polastíti se, -ím se, vb. pf. 1) p. se česa, sich einer Sache bemächtigen, sich etwas aneignen, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.; p. se koga, sich an einen machen, Cig.; — 2) znani ste se mi zdeli, pa se vas nisem mogel precej polastiti (= nisem vas mogel takoj spoznati), Erj. (Torb.).
36. pozaprę́ti, -prèm, vb. pf. nacheinander einsperren; zdaj so tatove že precej pozaprli; nacheinander zusperren; prodajalnice so že pozaprli.
37. požı̑rati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben ( fig.), Cig.
38. prèce, adv. = precej, Mur., C., Krelj, jvzhŠt.; — ohne weiters: ako si Kristus, nam prece očito povej! ("sag es uns frei heraus!"), Dalm.
39. prècek, adv. = precej, sogleich, Dol.- Levst. (M.), Št.- Valj. (Vest.).
40. precę̑nji, adj. = precejšnji, C.
41. prècer, adv. = precej, Cv. IX. 12.
42. precę̑šnji, adj. = precejšnji, C.
43. prèci, adv. = precej, Cig., Mik.
44. rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; ( nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — ( praes. rasem, Gor.).
45. razgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad razgrebsti; auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — r. se, auseinandertreten: Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.
46. sáčiti, * -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica- Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — 3) ( intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
47. ubráti, -bérem, vb. pf. 1) in entsprechender Weise auswählen: ni mogel prave besede ubrati, er konnte nicht das rechte Wort finden, Jurč.; vsakemu je ubrala katero, da je ni brž pozabil, Glas.; u. jo komu po volji, es einem recht machen, Cig.; — u. si, ersinnen, C.; — entsprechend einrichten, in Einklang bringen: u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — vse ubrano imeti, alles schön geordnet haben, C.; — harmonisch stimmen; u. citre, zvonove; ubrane citre, ubrani zvonovi; ubrano petje, harmonischer Gesang; — ubran, rhythmisch, Cig. (T.); — u. katero, ein Musikstück aufspielen, einen Gesang anstimmen, Jan.; — 2) u. pot, den Weg nehmen, Levst. (Zb. sp.), Jurč., Erj. (Izb. sp.); u. pot pod noge, sich auf den Weg machen, Jurč., Zora; u. tek, den Lauf nehmen, Vrt.; — 3) gewahr werden, bemerken, ersehen, Jan.; izmed množice u. koga, Ig (Dol.); oči, precej široko odprte, nobene reči ne uberejo, Glas.; dobro sem bil njegov obraz v oči ubral, ich habe mir sein Gesicht gut angesehen, Jurč.; — 4) in Falten legen, falten, Mur., Cig., Jan.
48. vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
49. zagrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad zagrebsti; verscharren, Cig., Jan.; begraben, Npes.- C.; z. mrliče, Levst. (Nauk), Cv.; — voda za čolnom zagreba, die Wasserfurche schließt sich hinter dem Kahne, M.; = z. se: Pred njo se je (vodica) pregrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.- Kres; Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.
50. 1. zalę́cati, -am, vb. pf. die Höhe des Lohnes, Preises bestimmen, verlangen: tolikšno plačo si z., Notr.; precej hudo mi je zalecal, Polj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani