prebuditi (4)

1. prebudíti, -ím, vb. pf. jemandes Schlaf unterbrechen, ihn aufwecken; s hrupom p. koga, jemanden aufstören; p. se, wach werden; dvakrat sem se prebudil to noč.
2. prebújati, -am, vb. impf. ad prebuditi; narava se prebuja (ist im Erwachen begriffen), Z.
3. probudíti, -ím, vb. pf. erwecken = zbuditi, prebuditi, nk.
4. vzdumíti, -ím, vb. pf. = trdo spečega človeka prebuditi in storiti, da vstane, tudi: vrniti ga v svest, Lašče- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani