pre (7.501-7.600)

7501. várən, -rna, adj. 1) sicher, gefahrlos; ognja varen; v. kraj; na varnem biti, in Sicherheit sein; Po zemlji varno hodi! Preš.; — 2) behutsam, vorsichtig; varno prijemati kaj, varno stopati.
7502. várovanski, adj. Mündel-, Pupillar-, Cig., Jan.; varovansko premoženje, das Curatelvermögen, C.
7503. várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.- Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj- Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; ( imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).
7504. vbȃdar, -rja, m. eine Art Rüsselkäfer: der Apfelstecher (rhinchites Bacchus), Nov.; tudi: der Pflaumenbohrer (rhynchites cupreus), Nov.
7505. vbȃdati, -am, vb. impf. ad vbosti; 1) hineinstechen; = šivati: kdo bo na Martinji dan vbadal in krpucal! Levst. (Zb. sp.); — 2) v. se, sich abmühen, Cig., Jan., Kr.; Se vbada se vpera, Za smrt le skrbi, Preš.; — prim. vpikovati se.
7506. včę́ranji, adj. gestrig; pred včeranjim (predvčeranjim), vorgestern.
7507. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — to se bo vdalo, das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
7508. vdı̑lj, adv. 1) nach der Länge, ogr.- C., Mik.; = vzdolž, ogr.- Raič ( Nkol.); ( praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.- Erj. (Torb.).
7509. vẹ́dnost, f. 1) die Kenntnis, die Kunde, die Verständigung; v. dobiti, poslati, Svet. (Rok.); — 2) das Wissen, die Kenntnis, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; z vednostjo druge presegati, Ravn.- Valj. (Rad); — die Wissenschaft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
7510. vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.- M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.- M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Ljubljansko barje- Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.
7511. vedríti, -ím, vb. impf. 1) aufheitern, Cig., Jan.; — v. se, sich aufheitern: že se vedri; nebo se vedri; — heiter stimmen, erheitern, Cig., Jan.; one same nam glave vedre, Preš.; — 2) = kje pod streho čakati, da neha dež; — 3) vedri me = mudim se, ko čakam, da bi nehal dež, Mik.
7512. 2. vẹ́ha, f. 1) das wegstehende Krautblatt, das nicht einen Bestandtheil des Krautkopfes bildet; — 2) ein breitkrämpiger Hut: širokokrajna v., Str.; — ein Filter aus Filz, Rib., Notr.; — 3) das Wirtshauszeichen, C.; — 4) der Schmetterling, Celovška ok.; bes. der Nachtschmetterling, Lašče- Levst. (Rok.); — 5) ein unbeständiger Mensch, ein nicht fester Charakter: prava veha je, vsak ga pregovori, Gor.; Zbali so se, vehe, zbali! Levst. (Zb. sp.).
7513. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
7514. vẹ́kọ, n. 1) = baba, der Druckdeckel bei der Presse, C.; — 2) das Augenlid, C., LjZv.; ( stsl.); — prim. veka 1).
7515. vẹkolẹ́tən, -tna, adj. Jahrhunderte lang während: Močvirje vekoletno je pregnano, Preš.
7516. veletę́htən, -tna, adj. überaus wichtig: veletehtno prerokovanje, Levst. (Zb. sp.).
7517. velẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) befehlen, auftragen, heißen; kaj pak Bog veli? Trub.; takovega Kristus ne veli, Trub.; Ta veli mi: poj sonete, Preš.; treba delati, kakor veli dvorni dekret, Levst. (Nauk); — tudi: vb. pf., Mur., nk., Mrliča djati v grob vele, Preš.; Krpan veli urno pognati, Levst. (Zb. sp.); — 2) sagen, ogr.- kajk.- Valj. (Rad), BlKr., jvzhŠt.; velijo = pravijo, man sagt, es heißt, BlKr., jvzhŠt.; kaj ti veli? was sagt er dir? BlKr., jvzhŠt.
7518. velẹ́vati, -am, vb. impf. befehlen, heißen; stori, kar ti velevam, Rog.- Valj. (Rad); drugim dobro delati nam veleva, Ravn.- Valj. (Rad); Horaci dulce et utile veleva, Preš.; Svet' Gregor veleva Kožuhe kupit', Npes.-K.
7519. veličȃnstvọ, n. die Großartigkeit, die Herrlichkeit, Habd.- Mik., Mur., kajk.- Valj. (Rad); — die Majestät, Cig., Jan., nk.; Njegovo Veličanstvo, naš presvetli cesar, nk.
7520. veličȃstvọ, n. die Herrlichkeit, die Glorie, die Majestät, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; božje v., Krelj, Trub., Kast.; čast ino veličastvo je pred njim, Dalm.; — = Veličanstvo, Cv.; molite tudi za cesarsko Veličastvo! Trub.; (veličę̑stvọ, Mur., Jan., Danj.- Valj. [Rad]).
7521. velíčav, adj. = prevzeten, Vrt.
7522. velíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) = veličati 2), erheben, preisen, Cig., Jan., M.; — 2) v. se, großthun, prahlen, C., Notr.
7523. velikoglàv, -gláva, adj. großköpfig: velikoglavi kalin, Preš.
7524. velikoobẹ́tən, -tna, adj. vielversprechend, Ravn.- C.
7525. velikoùst, -ústa, adj. 1) mit großem Munde, Mur., Jan.; — 2) großsprecherisch, Mur.
7526. velikoústən, -tna, adj. = širokousten, großsprecherisch, Mur., Cig.
7527. velikoústnost, f. = širokoustnost, die Großsprecherei, die Ruhmredigkeit, Mur.
7528. veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
7529. vẹ̑łnica, f. 1) die Wurfschaufel zum Worfeln des Getreides; z velnico si posojuje pa z žlico vračuje, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) die Bachbunge (veronica beccabunga), Cig., Medv. (Rok.).
7530. vę́ntanje, n. das Abwehren: bolehali so, pa zmerno življenje in modro ventanje jim je pomagalo težave prenašati, Slom.
7531. 1. vę́ntati, -am, vb. pf. 1) abwehren, Mur., Fr.- C., Ravn.; v. si lakoto, Ravn.; vodi smo ventali (= ubranili, da ni nič preplavila), Tolm.; — 2) Abhilfe schaffen: bo že kako vental, Ravn.; — prim. nem. abwenden (?), C.
7532. vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.- Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.
7533. veríga, f. 1) die Kette, Mur., Kras- Cig., Jan., nk., Dol.; — 2) der Kettenring, das Kettenglied, V. ( Rib.)- Cig., C., Ig (Dol.); — 3) die Thürklammer, die Thürnarbe, die Anlege hinter dem Vorlegeschlosse, Mur., C.; — 4) der Schlossriegel, der Thürschieber, C.; — 5) der Weinpressriegel (ein Weinpresspflock, der auf die Treber drückt), vzhŠt.- C.
7534. verížiti, -ı̑žim, vb. impf. 1) mit Ketten binden, verbinden, Mur., Cig., C.; — 2) verkrümmen, Cig.; v. se, sich kettenartig winden, SlN.- C.; — začel je verižiti, er begann sein Unwesen zu treiben, Svet. (Rok.); neumno v. = neumno govoriti, Levst. (Zb. sp.); — pesni v., Gedichte schmieden, nk.; — 3) den Weinpressriegel einlegen, vzhŠt.- C.
7535. və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.
7536. veselíti, -ím, vb. impf. freuen, Freude machen; to me veseli; veseli me, da si prišel; nič ga ne veseli nauk; — v. se, sich freuen; ne veseli se vselej ta, kateri se smeja, Kast.; v. se česa, sich auf etwas freuen; Bliža se železna cesta, Nje se, ljub'ca, veselim, Preš.; v. se nad čim, sich über etwas freuen: nad drugih veseljem se veseliti, Ravn.
7537. vę́slica, f. 1) eine einem Ruder ähnliche Schaufel, bes. die Kohlenschaufel; tudi: véslica, Valj. (Rad); — 2) lopatica, s katero se žganci mešajo, Valj. (Rad); — 3) veslice so pri vinski preši tista brunca, katera se nad slemenom vtikajo, jvzhŠt.
7538. və̀š, interj. husch! Preš.
7539. vẹ̑tər, -tra, m. der Wind; zgornji v., der Westwind, Savinska dol.; dolenji v., der Ostwind, Meg.; veter = jug, Kras; — okno na dva vetra, ein Fenster mit zwei Flügeln, Cig.; vetra (veter) dati čemu, verschwinden machen, schnell verbrauchen, verzehren: dal mu (vinu) je vetra! er hat tüchtig getrunken, jvzhŠt.; Veter dal boš dvajseticam, Preš.; — v. napraviti komu, jemanden ins Bockshorn jagen, vzhŠt.; — vetrovi, die Bauchwinde, vetrovi ga napenjajo; — na vetrih biti, allem Ungemach ausgesetzt sein, C.
7540. vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.- Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.
7541. 1. vę́zniti, vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; ( z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
7542. véžica, f. dem. veža; — = lopa pred cerkvijo, die Vorhalle, BlKr.
7543. vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
7544. vı̑dez, m. 1) die Sicht, Jan.; sivec je že malo preveč rebra na očiten videz stavil, Jurč.; na v. postaviti, ersichtlich machen, DZ.; obrazne kosti so stale posebno na videz, Jurč.; — das Aussehen: slab v. imeti, Jurč.; — 2) der Schein, der Anschein, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ne sodim po videzu, Ravn.; na videz, zum Schein.
7545. vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
7546. vihárən, -rna, adj. stürmisch; viharno vreme; — ( pren.) viharno zborovanje, nk.
7547. víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
7548. vı̑mčič, m. 1) = vimence, Jan., C.; — 2) der Ölpresssack, C.; — 3) der Günsel (ajuga reptans), Lembah ( Št.)- Erj. (Torb.).
7549. 2. vı̑nar, -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.- Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.
7550. 1. vı̑r, m. 1) die Quelle; ( pren.) vir vseh nadlog; — 2) der Wasserwirbel, Guts., Jarn., C., Mik.; ( prim. virij).
7551. visẹ̑łnice, f. pl. = vislice, Preš.
7552. visokoletèč, -ę́ča, adj. = visoko leteč, hochfliegend: visokoleteče misli, Preš.; — hochtrabend, Cig. (T.).
7553. vı̑šək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.- Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.- C.; ( pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.- Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt ( fig.), Jan., nk.
7554. vı̑šešnji, adj. höher sich befindend, höher gelegen, C.; višešnji ljudje najprej solnce vidijo (die Leute in den höher gelegenen Gegenden), C.
7555. vı̑t, f. 1) die Schraube, Jan., Nov.- C.; die Weinpressschraube: na viti visi prešni kamen, jvzhŠt.; — 2) der Schraubengang, das Schraubengewinde, Cig.
7556. 1. víti, víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.- Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.- Valj. (Rad).
7557. vláčica, f. dem. vlača; die Schleife, Jan.; — nav. pl. vlačice, = prednja vozna prema, na kateri se les s hribov vlači, C.; — der Schleppschlitten, C., Z.
7558. vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Hip. (Orb.), Cerknica ( Notr.)- Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.- Kres; — 7) der Zug ( z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.- Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
7559. vláknast, adj. faserförmig: vlaknasti premog, die Faserkohle, Cig. (T.).
7560. 2. vlážən, -žna, adj. langsam, gemächlich: vlažno govori = počasi in premišljeno govori, Podkrnci, Tolm.- Erj. (Torb.); potok teče vlažno, C.; — sanft: vlažen dež = pohleven dež, V.-Cig., Erj. (Torb.); — zart: v. glas, C.; — prim. v lag (vlag).
7561. vnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vneti; 1) entzünden; ( pren.) v. želje, Begierden erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen; entbrennen ( fig.); želje se v srcu vnemajo; prepiri se vnemajo; — 2) heiß machen: Obup — kri vnema in možgane, Preš.; erglühen machen: Nedolžnost vnema ji oči in lica, Preš.; anfeuern, aneifern, begeistern: v. pevca, srce, Preš.; — v. se, erglühen, in Affect gerathen, sich begeistern; vnemajte se s petjem k pravemu junaštvu! Vod. (Pes.); srce se vam vnema, Jap. (Prid.).
7562. vnę́ti, vnámem, vb. pf. 1) entzünden; — v. jo, enteilen, Preš.; — v. željo, die Begierde erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen, zu brennen anfangen; od pepela se lehko kaj vname; pljuča so se vnela; ( fig.) erregt werden, ausbrechen, entbrennen; vname se boj, prepir, želja, srd, ljubezen; — 2) begeistern, anfeuern, v. koga za kako reč; v. se, in Affect gerathen, sich ereifern; v. se zaradi kake reči; oba se vnameta in si boj napovesta, Met.; v. se za kako reč, sich für eine Sache begeistern, nk.; — vnet, entbrannt, entflammt: od strasti vnet; vnet biti za kaj, für eine Sache eingenommen, begeistert sein; inbrünstig, Cig.
7563. vodìč, -íča, m. 1) der Lotse, der Pilot, Cig., DZ.; — 2) = prevodnik, der Conductor ( phys.), Jan.
7564. vogláriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = 1. oglariti, na voglih stati in prežati, Polj.; schmarotzen (bei Hochzeiten u. dgl.), Cig., Jan.; v. pri ženitovanjskem gostovanju, Zv.; — 2) herumstreichen, bei der Nacht herumschwärmen, fensterln, M., Polj.
7565. 1. vǫ̑jnica, f. 1) das Leitseil, Mur.; — 2) der Leitarm, die Handhabe an der Kurbel, V.-Cig.; — 3) in der Schneidemühle die Hebestange, vermittels welcher die Säge auf und ab gehoben wird, V.-Cig.; — 4) der Pressbengel (ein an der Spindel angebrachter, am äußersten Ende mit einem Knopfe versehener Schwungarm), Cig.
7566. 1. vojník, m. der Führer, C.; = vojaren, Dict.; vojnik ali spremljavec, Krelj; slepački vojniki, Krelj.
7567. vójska, f. 1) das Heer; črna v., narod, na vojsko zoper Turke poklican, Zora (IV. 41.); der Landsturm, DZ., nk.; dopolnilna v., das Ersatzheer, narodna v., die Miliz, redovna v., die Linie, Jan. (H.); prednja v., die Vorhut, die Avantgarde, Cig., Jan.; zadnja v., die Nachhut, Jan. (H.); — 2) der Krieg; vojska bo, es wird ein Krieg ausbrechen; na vojsko iti, in den Krieg ziehen.
7568. vȏlək, -ləka, (-lka), m. dem. vol; 1) das Öchslein; tudi: volə̀k, -lkà, Valj. (Rad); — 2) das Brandhorn (murex brandaris), Jan., Erj. (Ž.); — 3) božji v., der Bockkäfer, Ip.- Erj. (Torb.); — der Goldkäfer, M., C.; der Blätterkäfer, Cig.; der Marien- o. Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Jan., Št.; — die Feldgrille, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); Lej, pure vabi — In božje volke: šuri muri! Preš.; — ( fig.) ein willensschwacher Mann; — 4) "voleki" = ledvice, Mariborska ok.
7569. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
7570. vołkodlàk, -dláka, m. 1) der Werwolf, Rib., Notr.- Erj. (Torb.); volkodlaki so prekleti ljudje, katerim je biti volkovom, dokler jih kdo ne osvobodi, LjZv.; — 2) = pes, kateremu je volčica mati, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) der Fresser, der Schlemmer, der Wollüstling, Meg.- Mik.
7571. vǫ̑rdati, -am, vb. impf. 1) herumstöbern ( n. pr. obleko po škrinji prevračati), BlKr.- Let.; — 2) v. se, spielen, scherzen (von jungen Thieren, Kindern), zapŠt.- C.; — sich mühen, Jan.
7572. vpı̑j, m. das Geschrei, Trub., Schönl.; moj vpij je pred njega prišel, Trub. (Psal.).
7573. vpı̑rati, -am, vb. impf. ad vpreti; hindern, Telov., DZ.; v. starcem, poznikom, (da ne roje), Levst. (Beč.); — prim. upirati.
7574. 1. vračeváti, -ȗjem, vb. impf. = vračati, zurückerstatten; vergelten; kakor se posojuje, tako se vračuje, Npreg.- Jan. (Slovn.).
7575. 1. vračílọ, n. die Zurückerstattung, das Entgelt; brez vračila, unentgeltlich, Cig.; na v. delati (ne za plačilo), tako, da se z delom povrne delo, jvzhŠt.; die Vergeltung: vračilo prejeti, Jap. (Sv. p.).
7576. vrȃska, f. die Runzel der Haut, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Mur., Jan., Fr.- C.; — ( pren.) cerkev nema madežev ali vrask, Dalm.; — die Ritze, der Riss, Fr.- C.; — die Narbe, C.
7577. vrę̑bər, adv. = navkreber, bergauf, M., Z.; rajša gre voda tri dni okolo kakor en dan vreber, Npreg. ( Notr.)- Let.; — ( nam. vzreber); — prim. reber.
7578. vrẹdníca, f. = zel, ki celi vred, Dol.; — der Ehrenpreis (veronica filiformis), Medv. (Rok.).
7579. vrẹdník, m. = zel, ki celi vred (bolezen), Lašče- Erj. (Torb.); — der Ehrenpreis (veronica chamaedrys), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), pod Kaninom- Štrek. (LjZv.).
7580. vrẹ́dnost, f. die Würdigkeit; po vrednosti, nach der Würdigkeit, nach Verdienst; — der Wert, die Güte; die Preiswürdigkeit; po vrednosti kupiti, C.; — die Währung, die Valuta; avstrijska v.; — tudi: vrẹdnọ̑st.
7581. vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.- C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).
7582. vrẹmę́nski, adj. Wetter-, Witterungs-; vremenski prerok.
7583. vrẹtenár, -rja, m. 1) der Spindelmacher, Cig., M.; — der Spindelverkäufer, Cig.; — 2) der den Spindelbaum bei der Weinpresse dreht, Mur.; — 3) die Spindelschnecke (fusus), Erj. (Z.).
7584. vrẹteníca, f. 1) die Spule, Mur., Nov.; — 2) die Schraubenspindel, V.-Cig., M.; die Schraube, V., Št.- Cig.; die Pressschraube, der Spindelbaum bei der Weinpresse, Mur., V.-Cig.; — 3) die Kurbel, BlKr.- Let.; — 4) die Mühlradwelle, Mur.; — 5) die gemeine Makrele (scomber scombrus), Erj. (Ž.).
7585. vrẹteníti, -ím, vb. impf. 1) den Spindelbaum, die Pressspindel drehen, Mur., C.; — 2) v. se: žito se vreteni, das Getreide schießt in Ähren, Lašče- Levst. (Rok.); pšenica je zelenela, rastla, v klasje se vretenila, Jurč.; (= vreteniti, C.).
7586. vrẹténọ, n. 1) die Handspindel, mit welcher (ohne Spinnrad) der Faden gesponnen wird; — 2) die Schraubenspindel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); die Pressschraube, Cig.; der Spindelbaum bei der Weinpresse, Mur., Dalm., Dol.; — 3) die Welle, der Wellbaum, der Haspel (als Hebezeug), V.-Cig., Jan., Frey. (Rok.), Savinska dol.; — die Mühlradwelle, Mur., Cig., Dol.; — die Glockenwelle, Cig.; übhpt. jede Welle in einer Maschinerie, Savinska dol.; — die Töpferscheibe, Cig.- Vest.; — 4) die Ruthe zum Flachsschütteln, C.
7587. vrẹ́ti, vrèm, vb. impf. 1) sieden; krop, mleko vre; — gähren; mošt vre; — in Aufwallung sein; vse vre po meni; po deželi vre, Cig.; — 2) sprudeln, quellen, hervorströmen; voda vre iz zemlje; — 3) in Menge u. schnell sich bewegen, strömen; ljudje vkup vro; — 4) rauschen; v oblakih vre ( n. pr. pred točo); Roj mi je v cvetjiču vrel, Danj. (Posv. p.); — schreien, murren: v. nad kom, Savinska dol.- C.; — praes. vrẹ̑jem, jvzhŠt.
7588. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
7589. vrhǫ́vnost, f. die Suprematie, Cig. (T.), C.; — die Souveränität, Cig. (T.); — deželna v., die Landeshoheit, Cig. (T.), DZ.
7590. vrı̑sk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, ( t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.
7591. vrníla, f. eine hölzerne Hofthür, V. ( Rib.)- Cig.; = lesa, ki zapira vrzel, Cv.; — tudi pl. vrnile, eine von selbst zugehende Feldthür, Polj., SKr.; odpirati učenjaški pretiranosti vrnile in vrzeli, Cv.; — (pravilneje menda: vrníla n. pl. prim. vrnilo).
7592. vrǫ̑tək, -tka, m. 1) die Quelle, C.; — 2) = vrenje: od vrotka jesti, ne pa vse prestano, BlKr.; — 3) = penasta skorja na kuhi, ko se kuha in vre, ki jo je treba z žlico posneti, BlKr., Dol.
7593. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
7594. vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, ( pren.) v. se v dobrem ogr.- C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.- Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.- Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.- Valj. (Rad).
7595. 3. vršẹ̑nje, n. das Rauschen, das Brausen; Zasliši vetrov se sovražno vršenje, Preš.
7596. vršẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, sausen, brausen; Ko oster piš skoz zrelo rž, Tako so te (pošasti) vršele, Preš.
7597. vŕtati, vȓtam, vb. impf. 1) bohren; — 2) grübeln; v. in premišljevati, Glas.; toliko časa so vrtali, da so pravo našli, Erj. (Izb. sp.).
7598. vrtȃvka, f. 1) der Kreisel; krčmarica se zasuče kakor vrtavka, Erj. (Izb. sp.); — 2) das Drechslerwerkzeug, der Zwirl, Jarn., Mur.; — 3) neka otročja igrača: kol v zemljo zabit, na katerem se vrti poprečen les, Poh.; — 4) der Ring, C.; — der Wirbel: vratna v., der Halswirbel, Cig.; — 5) vŕtavke, die Bohrfliegen (trypetae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
7599. vrtę̑lj, m. 1) eine Vorrichtung bei Zaunöffnungen, um das Eintreten des Viehes zu verhindern, das Drehkreuz, Mik.; — 2) der Zwirl der Drechsler, Mik.; — 3) = prednji oplen, der vordere Kipfstock beim Wagen, (vrtel) C., vzhŠt.; — 4) der Wirbelwind, (vrtel) ogr.- C., Valj. (Rad); — 5) der Wirbel am Kopfe, Valj. (Rad); — (pisava te besede ni gotova).
7600. vrtı̑nčina, f. der Wasserwirbel, Preš.

   6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani