pre (7.401-7.500)

7401. túlji, m. pl. najslabejše predivo, ki se vender še da presti (s tacega platna ima pastir ruho, časi tudi srajco), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
7402. túlov, adj. aus grobem Flachse, Notr.; tulova srajca, Mik., Slovan; — (tulova, f. die Abfälle des Flachses beim Brechen, Guts.; tuljeva [tuljava], ein rohes Gespinst ["Rupfen"], Jarn.; menda nam. tulova preja?).
7403. tvọ́j, tvója, pron. dein: — bolj je tvoj, bolj se ga boj! = hütte dich vor den Verwandten!, Npreg.- Cig.
7404. 1. tvọ̑r, m. 1) das Gebilde, Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid.; ( stsl.); — 2) der Blutschwär, der Furunkel, das Aas: t. se mi dela; t. predreti (aufbrechen); t. se je predrl; — 3) die Sperre, Jan.; — das Spundloch, C.
7405. tvórən, -rna, adj. schaffend, thätig, wirksam, Jan., Cig. (T.), C.; — schöpferisch, Jan., Cig. (T.); tvǫ̑rna sila, die schöpferische Kraft, nk.; — thätig, activ ( gramm.): tvorna oblika, Jan., Cig. (T.), nk.; — Erzeugungs-, erzeugend ( math.): tvorni krog, tvorni ulomek, tvorna prema, Cig. (T.).
7406. u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).
7407. ubȃdati, -am, vb. impf. stechen; tuj golob ubada domačega, Gor.; — ( pren.) sticheln, mit Worten verletzen: Bog obvaruj, da bi s tem hotel koga ubadati! Levst. (Zb. sp.).
7408. ubírati, -bı̑ram, vb. impf. ad ubrati; 1) entsprechend wählen o. einrichten, ordnen: previdnost božja ubira narodom usodo, Cig.; u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — in Einklang bringen, harmonisch stimmen: u. strune, zvonove; — u. se, harmonieren, Jan.; ineinander greifen: zobje pri mlinskem kolesu se ubirajo s cveki, Poh.; — 2) gewahr werden, bemerken, Jan.; — 3) falten, in Falten legen, Mur., Cig., Jan.; u. srajco, Mur.
7409. ubíti, ubı̑jem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; ( prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen ( intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije ( n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist ( z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.
7410. ubrániti, -im, vb. pf. 1) vertheidigend behaupten; u. komu kaj: u. sovražniku deželo; — 2) mit Erfolg vertheidigen: u. koga, da ga ne pretepejo; — sich erwehren, sich vom Leibe halten; u. se koga, česa; ubranili smo se sovražnika; u. se čemu: u. se izkušnjavi, Trub.; u. se sovražniku, Jsvkr.; u. se nesreči, Navr. (Let.); Ni ubranil se prošnjam matere, Preš.; — 3) verwehren, verhindern: u. komu vhod v mesto, v hišo; ubranil sem mu, da ni šel z doma; — verhüten: to najbolj ubrani, da se ne širi bolezen; težko sem ubranil, da ga niso pretepli.
7411. ubráti, -bérem, vb. pf. 1) in entsprechender Weise auswählen: ni mogel prave besede ubrati, er konnte nicht das rechte Wort finden, Jurč.; vsakemu je ubrala katero, da je ni brž pozabil, Glas.; u. jo komu po volji, es einem recht machen, Cig.; — u. si, ersinnen, C.; — entsprechend einrichten, in Einklang bringen: u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — vse ubrano imeti, alles schön geordnet haben, C.; — harmonisch stimmen; u. citre, zvonove; ubrane citre, ubrani zvonovi; ubrano petje, harmonischer Gesang; — ubran, rhythmisch, Cig. (T.); — u. katero, ein Musikstück aufspielen, einen Gesang anstimmen, Jan.; — 2) u. pot, den Weg nehmen, Levst. (Zb. sp.), Jurč., Erj. (Izb. sp.); u. pot pod noge, sich auf den Weg machen, Jurč., Zora; u. tek, den Lauf nehmen, Vrt.; — 3) gewahr werden, bemerken, ersehen, Jan.; izmed množice u. koga, Ig (Dol.); oči, precej široko odprte, nobene reči ne uberejo, Glas.; dobro sem bil njegov obraz v oči ubral, ich habe mir sein Gesicht gut angesehen, Jurč.; — 4) in Falten legen, falten, Mur., Cig., Jan.
7412. ucẹ́niti, -im, vb. pf. 1) schätzen, C.; — 2) u. se, den Preis verlieren, im Preise fallen: žito se je ucenilo, Dol.; — 3) u. se, in Betreff des Preises übereinkommen, Blc.-C.
7413. účən, -čna, adj. 1) Lehr-, Unterrichts-, Mur., Cig., Jan., nk.; ȗčna knjiga, das Lehrbuch, učni jezik, die Unterrichtssprache, učni načrt, der Lehrplan, nk.; učni zakon, die Unterrichtsordnung, Levst. (Nauk); učna svoboda, die Lehr- und Lernfreiheit, nk.; — 2) gelehrig, Jarn., Cig., Jan., Vrt.; sijajni napredek učne in marljive mladeži, LjZv.; — 3) lehrbar, nk.
7414. učenı̑ški, adj. Lehrer-: učeniška preizkušnja, Cv.
7415. učı̑nək, -nka, m. 1) die Wirkung, der Effect, Cig., Jan., Cig. (T.), C., kajk.- Valj. (Rad), nk.; — 2) pl. učinki = prečinki, občinki, C., Z.
7416. udẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) bearbeiten, zurichten: u. kožo, die Haut zurichten, gerben, Mur., vzhŠt.- C., Savinska dol.; udelano platno, vollständig zugerichtete Leinwand, Kr.; cultivieren: u. zemljo, udelan svet, Levst. (Močv.); u. iz puščave njivo, LjZv.; — tako je premotil in udelal ljudi, da so mu vse verjeli, LjZv.; — u. se, sanfter werden, sich bilden, Z.; — vreme se bo udelalo, das Wetter wird sich machen, Savinska dol.; — u. koga, einen übel zurichten, Cig.; hudo so ga udelali, Mur.; — u. se, bei einer Arbeit ermüden, Z.; — udelan, von der Arbeit ermüdet, C.; — beschmutzen, Cig.; u. se, sich beschmutzen, Cig.; v takem blatu se ves udelaš, Polj.; ves udelan, Cig.; — 2) u. se, bei der Bearbeitung verloren gehen: nekoliko blaga se vselej udela, Dol.
7417. udẹlávati, -am, vb. impf. = udelovati: 1) bearbeiten, zurichten: u. kože (gerben), Mur., C., Danj.- Valj. (Rad); übel zurichten: preveč so ga udelavali, sie haben ihm zu sehr zugesetzt, Mur.; — 2) lärmen u. toben, wüthen, Jarn., Mur., Cig., C.; strašno je udelaval, preden je umrl, Mur.
7418. udẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad udelati; 1) ausarbeiten, zurichten: u. kože (gerben), Mur.; zerarbeiten, übel zurichten, Mur.; — 2) sein Unwesen treiben, es arg treiben: preveč mi udeluje, Cig.; noben grof tako ne udeluje, Svet. (Rok.); prehudo, črez mero, črez nemoč udeluje, er treibt es zu bunt, Cig.; sich ungestüm, wild geberden, lärmen, toben, Mur., Cig., Jan., Gor.; togoten otrok udeluje (= kriči in vrešči, tepta in maha krog sebe), Polj.; bik rjove in udeluje, Slovan; mati udeluje za ugrabljenim otrokom (geberdet sich wie wahnsinnig, ist untröstlich), Polj.
7419. udŕžati, -am, vb. impf. ad udržati, -im; zurückhalten, Lašče- Erj. (Torb.); Vendar želj skrivnih ne vdrža plamena, Preš.
7420. udŕžati, -ím, vb. pf. 1) in der Bewegung aufhalten, zurückhalten, einhalten, erhalten, Cig., M., Lašče- Erj. (Torb.); u. otroka, da ne pade, konja, da ne uide, vrv u. v roki, Cig.; Ne vdrže ga turške straže, Preš.; u. sapo, den Athem an sich halten, Cig.; ni ga moči udržati, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, sich bezwingen, Cig.; — 2) zurückbehalten: udržal mi je dva goldinarja, Svet. (Rok.); u. si, übrig behalten, reservieren, Cig.; — 3) behaupten ( z. B. ein Recht, einen Besitz, einen Platz), Cig.; aufrecht erhalten, Zora; — 4) ( intr.) mit der Meinung zurückhalten, Cig. (T.).
7421. udržljívost, f. die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.); oprezna u., LjZv.
7422. udušíti, -ím, vb. pf. ersticken machen: dim ga je udušil; u. se, ersticken; — dämpfen, unterdrücken: u. upor, prepir; — erwürgen.
7423. ugnẹ́tati, -gnẹ̑tam, vb. impf. ad ugnesti; auskneten: u. testo, Cig.; — ( pren.) u. slovenščino, der slovenischen Sprache Gewalt anthun, Levst. (Zb. sp.).
7424. ugnetávati, -am, vb. impf. = ugnetati; ( pren.) drücken, bedrücken, bedrängen, Bes., Let., Zora.
7425. ugorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich bei der Gährung vermindern: vino se ugori pri odprtem vretju, GBrda; — 2) u. se, ausgähren ( v. Dünger): presni gnoj mora obležati in se ugoreti, C.
7426. ugovȃrjanje, n. das Einwenden, das Widersprechen.
7427. ugovȃrjati, -am, vb. impf. Einspruch erheben, Einwürfe, Einwendungen machen, widersprechen.
7428. ugovȃrjavəc, -vca, m. der Widersprecher, der Einwender, Cig., Jan.
7429. ugrizljívost, f. die Bissigkeit, Mur., Cig.; — ( pren.) govoriti iz ugrizljivosti, Jurč.
7430. uhàt, -áta, adj. 1) langohrig, großohrig, Cig., Jan.; uhati osel, Glas.; pošlji osla križem (v) svet, nazaj ti pride uhat ko pred, Notr.- Let.; — 2) mit Henkeln versehen: u. cekin, ein Henkelducaten, Cig.
7431. uhitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) entfliehen, V.-Cig., M., Kast.- C.; Na zvezdo gledeč uhiti, je otet, Preš.; — 2) u. koga, jemandem zuvorkommen, Gor.- DSv.
7432. 1. ȗjəc, -jca, m. = materin brat, der Oheim; Tolaži ga mati, tako govori: Jaz imam tri brate, ti ujce tri, Preš.
7433. uję́ti, ujámem, vb. pf. 1) fangen, abfangen, gefangen nehmen; ujeti vojaki; erwischen; u. bolezen; — auffangen: u. kaj v roko; u. koga za roko, jemanden bei der Hand erhaschen; u. besedo; u. solnčni žarek na uglajeno ploščo, Žnid.; — dež nas je ujel na potu, der Regen hat uns unterwegs überrascht; — u. se, sich fangen; zver, ptica se je ujela v past, v kletko: u. se za kako reč ( n. pr. padaje), im Fallen etwas ergreifen, erfassen; u. se, sich gegenseitig erfassen, sich verranken, Cig.; — oko se z očesom ujame, oči se ujamejo, pogleda se ujameta, die Blicke begegnen sich; — 2) u. se, sich fügen, zutreffen: Bog je dal, da se je vse tako ujelo, Ravn.; in kako lepo se je prorokovo prorokovanje o glasu v puščavi ujelo! Ravn.; glej, kako so se ujele moje besede: kakor sem govoril in pričakoval, tako se je zgodilo, Notr.; — 3) u. oblačilo, če je predolgo ali preohlapno, einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Notr.
7434. uklȃnjati, -am, vb. impf. ad ukloniti; 1) beugen, Mur., Cig.; vrat u. komu, nk.; — u. se, sich beugen; Bogu se uklanjajo vsa kolena, Mur.; — u. se komu, sich vor jemandem (unterwürfig oder ehrfurchtsvoll) beugen; vsakemu se u.; u. se zlatemu bogu, Preš.; u. se grehu, der Sünde fröhnen, Mur.; — 2) u. se, ausweichen, aus dem Wege gehen, meiden: u. se komu, Cig., Jan.; — 3) na njega uklanjajo, man hat ihn im Verdacht, Cig.
7435. uklòn, -klóna, m. 1) die Verbeugung, Cig.; materin u., Preš.; — 2) die Beiseitesetzung, Cig.; — 3) die Abweichung, die Declination ( astr., phys.), Cig. (T.); ( hs., rus.).
7436. ukoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. bewirken, dass etwas Wurzeln fasst, Mur.; u. se, sich bewurzeln, Wurzeln fassen, Mur., Cig., Jan.; — ( pren.) befestigen, kräftigen, Cig.; u. se, sich befestigen, sich einwurzeln, Mur., Cig., nk.
7437. ukoreníti, -ím, vb. pf. wurzeln machen, Mur.; — u. se, sich bewurzeln, ( fig.) Wurzeln fassen, Mur., Cig., Jan., C., Krelj, Trub., Danj. (Posv. p.); — ( pren.) befestigen, Cig.
7438. 2. ukrẹ́niti, -nem, vb. pf. 1) festsetzen, beschließen, Jan., Cig. (T.), Rib.- M., Levst. (Nauk), nk., Notr.; za jutrišnji dan sem ukrenil, da pojdete kosit, Notr.; u. komu plačo, jemandem den Lohn festsetzen, Notr.; — verfügen, eine Maßregel treffen, C., nk.; — besprechen: sedite sem, da kako ukreneva! Zv.; — zum Besten geben: včasi kako smešno u., Cig., Kr.; — 2) errathen, richtig muthmaßen, Notr.; — (izgovarja se tudi: ukréniti, -krẹ́nem).
7439. ukrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. daran sein, etwas festzusetzen o. zu beschließen, erwägen, Jan., C., Levst. (Nauk), nk., Notr.; u. in premišljati, Zv.; u. o čem, Levst. (Nauk); u. komu plačo, mezdo (festsetzen), Levst. (Nauk); — Verfügungen treffen, nk.
7440. ukrotíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. durch Verdrehung Knoten bilden: preja se ukrotiči, Zv.
7441. ukvárjati se, -am se, vb. impf. sich abmühen, sich abgeben: u. se s čim, s kom; Slep je, kdor se s petjem vkvarja, Preš.
7442. ulastníniti, -ı̑nim, vb. pf. = ulastiti: Občinsko hišo vbogim si vlastninil, Preš.
7443. uletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) beim Fliegen ermüden, Zv.; — 2) sich verlieren: voda se je uletela (= zopet kakor po navadi teče); besede njegove so se uletele brez uspeha, LjZv.; čakaj, da se beseda uleti! (= nicht so hastig!); — 3) sich beruhigen: toliko časa bode dovolj, da se uletiš, da se morda premisliš, Zv.
7444. umẹ̑łəc, -łca, m. = razumnik, der Verständige: prebrisan umelec, Ravn.- Valj. (Rad); — der Kunstverständige, Jan.; — prim. češ. umělec, der Künstler.
7445. umę́rjati, -am, vb. impf. ad umeriti; 1) bemessen; — abmessen: u. kazen, Cig., Jan.; — u. pojme, Begriffe bilden, Cig. (T.); — zutheilen, bestimmen: božja previdnost umerja narodom usodo, Cig.; — 2) mäßigen, Cig.; — 3) die Richtung nehmen: kokoš je umerjala v peč (wollte in den Ofen fliegen), Dol.
7446. umẹ́siti, -im, vb. pf. u. moko, das Mehl zum Teige einmengen, es einteigen; u. testo, den Teig anmachen; kdo bi vsemu svetu pogače umesil! = wer könnte es allen Leuten recht machen! Npreg.- Jan. (Slovn.); lepo jo komu u. = jemandem einen schönen Brei einrühren, Cig.
7447. umẹ̑tẹłən, -łna, adj. geschickt, erfahren, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol., Notr.; u. vojskovanja, Boh.; u. z lokom, u. k boju, Dalm.; u. in prebrisane glave, Jurč.; kaj umetelno sem jo ubral! Jurč.; umetelna zver, Notr.; kunstfertig, Jan.; umetelni strugar, der Kunstdrechsler, Cig.; — künstlich, mit Kunst gearbeitet, Meg., Mur., Cig., Jan.; taki vozovi so cenejši in umetelnejši, LjZv.; — umetelni nagon, der Kunsttrieb, Cig. (T.); — (govori in piše se nav. umetalen; tudi umeteljen, Levst., Cig. [T.]).
7448. umẹ́tən, -tna, adj. 1) geschickt, Jan., Met.; umetna roka, Cig.; Modrij in zvijač je bila vseh umetna, Preš.; — verständig, Mur., C.; — 2) künstlich, mit Kunst gemacht, Kunst-, Cig., Jan., Cig. (T.), Notr., nk.; umetno delo, nk.; umetni izraz, der Kunstausdruck, Cig. (T.); umetni ogenj, das Feuerwerk, Cig. (T.).
7449. umẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. impf. verstehen, begreifen, Mur., Cig., Jan., Met., nk.; kako ume le-ta to pismo? Trub.; bratje niso vedeli, da jih Jožef ume, Ravn.- Valj. (Rad); tega ne umejem, nk.; samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — verstehen, können; da bi jaz umel prerokovati, Trub.; svoje delo umeje, Dalm.; tvoji hlapci umejo les sekati, Dalm.; če ne morem, pa zato umejem, jvzhŠt.
7450. umísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) ersinnen, aussinnen; umišljen, eingebildet, imaginär, Cig. (T.), Žnid., nk.; — 2) u. se = domisliti se: prej bi se bil smrti umislil (tako pravi, komur se kaj nenadejanega dogodi), Notr.- Let.
7451. umotvorína, f. = umotvor, Jan., Cig. (T.), Naprej- C., (umotvǫ́rina) Levst. (Zb. sp.).
7452. unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.- M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.- Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.- M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid- Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
7453. ȗp, m. 1) die Hoffnung, die Erwartung, Mur., Cig., Jan., nk.; Moj up je šel po vodi, Preš.; — 2) der Credit: dati, vzeti na up, auf Credit geben, nehmen.
7454. ȗpati, -am, vb. impf. 1) hoffen, erwarten; u. zdravja, Met.- Mik.; — seine Hoffnung auf jemanden setzen, vertrauen; u. na Boga, v Boga; — 2) trauen: u. komu, čemu; — u. si, sich trauen, sich getrauen; ( nav. u. se); on si (se) ni upal besedice izpregovoriti; (tudi brez "si"): ne upam iti po noči, C.; — 3) u. komu kaj, jemandem etwas creditieren; — 4) u. se v kom = u. v koga, ogr.- Valj. (Rad).
7455. upę́ti, upnèm, vb. pf. 1) entgegenspreizen, M.; — u. se, sich entgegenstemmen, Cig.; — sich widersetzen, C.; — 2) u. se, sich anstrengen, sich bemühen, Cig.
7456. upı̑rati, -am, vb. impf. ad upreti; 1) stemmen, anstemmen; u. oči v kaj, v koga, den Blick auf etwas (jemanden) heften; — u. se, sich stemmen; u. se z nogami, z rokami, s hrbtom v kaj; — u. se, sich widersetzen, Widerstand leisten; sich weigern; widerstreben, sich sträuben; — widerstehen: jed se mi upira; upira se mi, pisati o tej reči, nk.; — u. se v koga, mit jemandem streiten, C.; u. se, sich anstrengen, abmühen o. abrackern; u. se z delom, z ljudmi; u. se za čim, sich um etwas bestreben, C.; — 2) entgegenstehen, entgegenwirken, hemmen: u. komu, Levst. (Pril.); koder in kolikor zemlja ne upira, Levst. (Močv.); trebalo bi upirati, da ne bi toliko prodovja prihajalo v struge, Levst. (Močv.).
7457. upláhniti, -plȃhnem, vb. pf. sich verflachen, fallen, sinken (o oteklini, vodi); — ( pren.), kraftlos werden, C.
7458. uplameníti, -ím, vb. pf. auflodern machen, Mur., Cig.; u. se, aufflammen, Dict., Cig.; — ( pren.) entflammt werden: u. se od sv. Duha, C.
7459. 1. uplatíti, -ím, vb. pf. büßen, entgelten, C., Trub., Krelj, Dalm.; mi moramo njih pregrešenja uplatiti, Dalm.
7460. urásti, urástem, vb. pf. 1) entwachsen, Z., Št.- C.; urastel sem hlačam, t. j. toliko sem vzrastel, da so mi hlače uže prekratke, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) u. se = brez zadržka odrasti: uraščen les, bestandenes Holz, Cig.
7461. urodíti, -ím, vb. pf. 1) = obroditi, C., Zora; letos so gorice urodile, C.; — 2) u. se, fruchtbar werden: zemlja prevržena se urodi, C.
7462. uscáti se, uščím se, vb. pf. den Harn abschlagen, harnen; u. se v posteljo, ins Bett pissen; — uscano vreme (preprosto) = mokro vreme, nasses Wetter, Cig., Kr.; uscana bolezen, die Harnruhr (diabetes), Cig.
7463. uskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) entspringen, entfliehen, Mur., Cig., Jan., C.; — zum Feinde, zu einer andern Partei überlaufen, übergehen, V.-Cig., Jan.; ti hočeš h Kaldejcem uskočiti, Dalm.; — abspringen, Cig.; — von der Meinung abspringen, Cig.; u. obljubi, dem Versprechen untreu werden, C.; obljube ne dopolniti in u., Bas.; — 2) u. se = stisniti se, skrčiti se, eingehen: sukno se je uskočilo, Lašče, Kras- Erj. (Torb.), BlKr., Savinska dol.; dan se je uskočil, der Tag ist kürzer geworden, Z.; — fallen, abnehmen: voda se je uskočila, Dol.
7464. uskòk, -skǫ́ka, m. 1) der Flüchtling, Cig., Jan., C., Burg. (Rok.); — der Überläufer, Cig., Krelj, Preš.; — 2) der Rücksprung, C.; — der Absprung von der Meinung, Cig.; — die Flucht, Jan.; — 3) das Einschrumpfen, die Krimpe: u. sukna, Cig.
7465. usmodíti, -ím, vb. pf. 1) wegsengen, wegbrennen, Cig.; — 2) ansengen, M.; — 3) einen tüchtigen Peitschenhieb o. Schlag versetzen: u. koga črez pleča, Polj.; s tanko šibo jih vsmodi, Preš.
7466. usmrtíti, -ím, vb. pf. tödten, Guts.- Cig., Mur., Jan., Preš., nk., Dol.; ( nav. usmŕtiti).
7467. 1. usopíti, -ím, vb. pf. den Athem benehmen, C.; u. konja, Levst. (Zb. sp.); — jemanden in die Enge treiben, Svet. (Rok.); u. koga v prepiru, Levst. (Rok.); — u. se, den Athem verlieren, Vrt.
7468. uspẹ́ti, -spẹ̑jem, -spẹ̑m, vb. pf. 1) gedeihen, gelingen: delo je uspelo, nk.; — 2) reussieren, Cig. (T.); uspel je dokazati, prepričati, Cig., Zora; — rus.
7469. usranè, -ę́ta, m. der Scheißer (preprosta psovka).
7470. usránka, f. die Scheißerin (preprosta psovka).
7471. usráti, usę́rjem, vb. pf. (preprosto) scheißen: kdo je to usral? Levst. (Rok.); nav. u. se, den Koth von sich geben; — usran, dreckig.
7472. ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.- Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.
7473. ȗstež, m. der Großsprecher, Cig.
7474. ústiti, -im, vb. impf. 1) sagen, sprechen, Fr.- C., Zora; — u. se, großsprechen, großthun, prahlen, Jarn., Cig., Jan., Dol.; — vorgeben, C.; — 2) hetzen, C., Mik.
7475. ustljı̑vəc, -vca, m. der Großsprecher, der Prahler, C.
7476. ȗstnež, m. der Großsprecher, der Prahler, Cig., Jan., M.
7477. ȗstnik, m. 1) das Mundstück bei Instrumenten, V.-Cig., C.; (bei Tabakpfeifen), C.; — 2) der Großsprecher, der Prahler, C., Z.; — 3) = ustničnik, der Lippenlaut, Jan., Cig. (T.), C.
7478. ústnọ, n. die Lippe, Jan.; svoja ustna odpreti, Dalm.
7479. ustǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) abtreten, weichen, C.; Kristusu ustopiti, Krelj; (= u. se komu, Dict.); — ablassen, abstehen, Jan., C.; — cedieren, Jan.; — abtrünnig werden, C., Ravn.; — 2) u. se, eine Stellung einnehmen, sich hinstellen, hintreten; u. se pred koga; David se ustopi, da snujejo mimo njega, Ravn.; — 3) u. se, fehltreten: žrebec se je ustopil, = tako je n. pr. stopil, da se je zaplel v remenje, Gor.
7480. ustrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) auffangen, Cig., C.; — bemerken, Jan.; — 2) nach Wunsch thun, einen Gefallen erweisen; s tem si mi zelo ustregel; willfahren; u. želji, dem Wunsche entsprechen; — 3) u. se, in Übereinstimmung kommen: mlatiči so se ustregli (sind in den Takt gekommen), u. se pri hoji, Gor.
7481. ustrẹ́zati, -am, vb. impf. ad ustreči; 1) nach Wunsch thun; u. komu; willfahren: u. željam, zahtevam; — entsprechen, nk.; tako ustreza stari slovenščini, Levst. (Nauk); u. zakonu, DZ.; — 2) u. se, übereinstimmen, Cig., Jan.; glasovi se ustrezajo, Cig.; u. se pri hoji, Schritt halten, Gor.; mlatiči se ustrezajo, die Drescher halten Takt, Gor.
7482. ustrẹ́zən, -zna, adj. entsprechend, Levst. (Zb. sp.), DZ.
7483. ustrẹžljìv, -íva, adj. 1) gefällig, dienstfertig, zuvorkommend, Cig., Jan., C., nk.; — 2) entsprechend: ustrežljivo potrebam časa, zeitgemäß, Levst. (Pril.).
7484. ušják, m. der Sturmhut (aconitum lycoctonum), (živini ž njim uši preganjajo), na Krnu- Erj. (Torb.).
7485. utéči, utéčem, vb. pf. 1) entlaufen, entfliehen; zdaj je dosti hlapcev, ki (kir) od svojih gospodov uteko, Dalm.; entfahren, beseda uteče čoveku; — kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — 2) ablaufen, abfließen, Cig., Dol.; predno človek k žlahti priteče, lahko mu kri uteče, Lašče- Levst. (M.); Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, Ti sužnje bo življenje moje celo, Preš.; — 3) Zuflucht nehmen: u. se h komu, Lašče, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad); — 4) u. se, ablaufen, abfließen, fallen, abnehmen; vsaka povodenj se uteče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) u. se, durch Laufen unbrauchbar werden, sich ablaufen: mlinski kamen se je utekel, Cig.; čepniki so se utekli, die Zapfenlöcher haben sich ausgelaufen (erweitert), Cig.; — u. se, sich müde laufen, sich zerlaufen, Cig., Vrtov. (Km. k.).
7486. 1. utrépati, -trę́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. = 1. otrepati, ausklopfen: utrepana preja, das Klopfgarn, Cig.; — (die Wäsche) ausschwingen, Jan. (H.).
7487. utŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) abreißen, pflücken; u. sad, cvetico; — u. se, abreißen ( intr.); nit se je utrgala; sich losreißen; breg, hrib se je utrgal; — oblak se je utrgal, ein Wolkenbruch stürzte nieder; solze so se mu utrgale iz oči, Thränen entströmten seinen Augen, Jsvkr.; — utrgan biti, den Weichenbruch haben, Cig.; — 2) am Lohne, Preise u. dgl. abziehen; — u. si kaj = pritrgati si kaj, Cig.; od ust si u., Jsvkr.
7488. 1. utrípati, -trı̑pam, -pljem, vb. impf. zucken, Cig.; riba mu utripa pred nogami, Ravn.; utripalo je vse po njem, LjZv.; — pochen, schlagen: žila, srce utripa (utriplje); — mit den Augenlidern zucken, blinzeln, Cig., Jan.
7489. 2. utŕniti, -tȓnem, vb. pf. 1) = utrpniti, starr werden, erschlaffen, C., Z.; noge so mi utrnile, C.; — 2) sich verfinstern: solnce, mesec utrne, Hal.- C.; — 3) sterben, Šmarje (Št.)- C.; aussterben: celjski grofi so nagloma utrnili in preminili, Vest.
7490. utŕpniti, -tȓpnem, vb. pf. 1) = otrpniti, erstarren, M., Zora; — u. v pregrehi, Škrb.; — 2) = prenehati (o bolečini), Z., Savinska dol.
7491. uvertūra, f. vvodna glasba pred opero, die Ouverture.
7492. užı̑tək, -tka, m. 1) die Nahrung, Trub.; skrbeti za užitek, Krelj; — das Leibgedinge, Cig., jvzhŠt.; — 2) der Genuss, die Nutznießung, imeti u. od česa; — die Rente, Levst. (Pril.); občinski u., das Gemeindegut, Levst. (Nauk); — ( pren.) duševni u., nk.
7493. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
7494. vábiti, -im, vb. impf. 1) locken, anlocken; kokoš piščeta k sebi vabi; goste v krčmo v.; — 2) einladen; v. na gosti, na obed; v. v svate, zur Hochzeit laden; — = eno uro pred začetkom božje službe zvoniti; (po nekod dvakrat vabi: dve uri in eno uro pred začetkom).
7495. vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
7496. vȃdlja, f. 1) die Wette, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.; vadljo piti, die Wette vertrinken, Savinska dol.; na vadlje teči, um die Wette laufen, Cig., Jsvkr.; tek za vadlje, der Wettlauf, Hip. (Orb.); gre na vadlje, es geht um die Wette, M.; — 2) der Preis in einem Wettkampfe: za dobro vadljo sem se trudil, Schönl.- Valj. (Rad); zadobiti hvalo in vadljo, Hip. (Orb.); — iz stvn., Mik. (Et.).
7497. vȃdnica, f. 1) die Übungsschule, nk.; — das Übungsbuch, nk.; — 2) vadníca = vabnica, der Lockvogel: v. na precepu, Dalm.
7498. vȃł, vȃla, valȗ, m. 1) die Welle, die Woge; valọ̑vi, die Wellen; morje valove žene, das Meer schlägt Wellen; — zračni val, die Luftwelle, zvočni val, die Schallwelle, Cig. (T.); — 2) das Wälzen, Cig. (T.); premikati na val, rollweise fortbewegen, Rib., BlKr.- M.; les se na val z gore spravlja, Cig. (T.); — 3) die Walze, Habd.- Mik., BlKr.- DSv.
7499. vȃłəc, -łca, m. 1) dem. val; eine kleine Welle, Valj. (Rad); — 2) die Walze: na valcih premikati kaj, valce poddejati, jvzhŠt.
7500. valìč, -íča, m. eine kleine Walze, C., Vrt., Ig (Dol.); pri žagi (pili) se voz premika na valičih, Notr.; valiče pod burkle devajo, kadar z njimi velike lonce iz peči jemljejo, Savinska dol.; — die Nudelwalze, Tolm.

   6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani