pre (6.301-6.400)

6301. pę́za, f. 1) das Gewicht, die Last, Meg., Jan., BlKr.; Nosil bom življenja pezo, Preš.; — 2) die Folter, Guts., Mur.- Jan.; na pezo dejati, ZgD.; (pẹ́za), Dict.; — prim. it. pesa, peso, die Last, das Gewicht.
6302. píhlji, m. pl. = lasje (v šaljivem ali prezirljivem pomenu), Podkrnci- Erj. (Torb.).
6303. pijȃnəc, -nca, m. der Säufer, der Trunkenbold; pijanec se preobrne, kadar se v jamo zvrne, = ein Trunkenbold bessert sich nie, Npreg.- M.; mlad pijanec, star ubožec, C.
6304. píkast, adj. punktiert, tüpfelig, gesprenkelt; — blatternarbig, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.).
6305. pípati, pı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) = tipati, Cig. (T.), C., Mik.; — 2) rupfen, ausraufen, ausreißen: korenje, repo p.; zobe p., Slom., Št.; prejo p., das Garn rupfen, KrGora; — p. se, sich raufen, sich balgen, Guts., Cig., Jan., Celovška ok., Št.; streiten: za travnike se p., Slom.- C.
6306. pírav, adj. morsch; pirav štor, Zora; na piravo palico se opirati, Slom.; pirava klada, Npes.-Schein.; pirava obleka, vzhŠt.; pirava preja, C.; — prim. pereti.
6307. pisár, -rja, m. 1) der Schreiber, der Kanzleischreiber; zakotni p., der Winkelschreiber, Jan.; — der Schriftgelehrte, Jsvkr.; — = pisatelj, der Schriftsteller, Vod. (Izb. sp.), Preš.; — 2) der Secretär oder Schlangenadler (serpentarius secretarius) Erj. (Ž.); — der Fichtenborkenkäfer oder Buchdrucker (bostrichus typographus), Jan., Erj. (Ž.); — vinogradski p., der Weinstockfallkäfer (eumolpus vitis), Jan. (H.).
6308. pisarı̑ja, f. die Schreiberei, das Geschreibsel; — die Buchmacherei, Cig.; die Schriftstellerei, Preš.
6309. pisáriti, -ȃrim, vb. impf. Schreibergeschäfte verrichten, Schreiber sein, Mur., C.; oft schreiben, Z.; pisariti si, sie stehen in Correspondenz, Cig.; pisari mu, pa nič ne pomaga, jvzhŠt.; — Schriftstellern, scribeln, Cig., Jan., C., Preš., nk.
6310. písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen ( merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.- Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.- M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
6311. pı̑skrc, m. dem. pisker; 1) ein kleiner Topf (Hafen); treh piskrcev god, četrtek pred debelim četrtkom (ker ta dan več nego po navadi jedo), Dol.; — 2) der Blumenkelch, Cig.; — 3) die Bienenzelle, Cig., Jan., SlGradec- C.; bes. eine größere Bienenzelle, Blc.-C.; — die Pflanzenzelle, nk.
6312. pı̑tanka, f. 1) ein weibliches Mastthier, Cig., C.; — 2) die Schwarzwurzel (scorzonera sp.), Prešnjica v Istri- Erj. (Torb.).
6313. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
6314. pízda, f. 1) die weibliche Scham; — 2) (preprosta psovka): der Feigling; — 3) der Hosenschlitz: hlače na pizdo, Dol.
6315. pízdati se, -am se, vb. impf. (preprosto) beim Weinen den Mund verzerren, flennen, C.
6316. plačílọ, n. die Zahlung; gotovo p., bare Zahlung; za p. vzeti, an Zahlungsstatt nehmen; plačila na obroke, Fristenzahlungen; mnogo plačila si napraviti, sich viel Unkosten machen, Cig.; p. za kako delo, od kakega dela; naprejšnje p., der Vorschuss, DZ.; — die Entlohnung für eine Arbeit, der Lohn; sam si plačilo izgovori, Ravn.- Valj. (Rad); po delu plačilo, wie die Arbeit, so der Lohn; Cig.; die Vergeltung: božje p.; — die Belohnung: nebeško p., p. čednosti.
6317. plámen, -mę́na, m. die Flamme; p. gnati, flammen, Cig.; s plamenom goreti, lichterloh brennen; plamen šviga kvišku; plamen polje, es lodert die Flamme, Cig.; — tudi: plamę̑n, Kast., Škrinj., Trav., Preš.- Valj. (Rad), Ig (Dol.); (plámən, -mna, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
6318. planēt, m. premičnica, der Planet.
6319. plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. ( LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.- C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.- Levst. ( LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče- Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
6320. plátnọ, n. 1) die Leinwand; presno p., rohe, ungebleichte Leinwand, Cig., Dol.; hodno, ohlančno, pražnje p., grobe, mittelfeine, feine Leinwand; domače p., die Hausleinwand; kupljeno p., die Fabriksleinwand; povoščeno p., die Wachsleinwand, Cig., Jan.; tiskano p., die Druckleinwand, C.; — 2) der Sieb- o. Reiterboden, C.; — 3) = list, das Sägeblatt, C.
6321. 1. plavíca, f. das Floß, Mur.- Cig., Jan., C., DZ.; prevozna p., der Prahm, Cig.; — der Nachen, Jan.
6322. plebējəc, -jca, m. človek preprostega rodu, der Plebeier, Cig., Jan., nk.
6323. pléhək, -hka ( plehȃk, -hkà), adj. schal, kraftlos (vom Geschmack), fade schmeckend; plehka voda, fade schmeckendes Wasser, Erj. (Min.); deževnica in snežnica sta preplehki, Vrtov. (Km. k.); močno vodene jagode so plehke, Vrtov. (Vin.); plehek glas, eine heisere Fistelstimme, Dol.; — ohne Gehalt: plehka beletristika, Zv.; — schwach (o človeku), Goriš.; (plẹ́hək, Mik.); — prim. pligek.
6324. plemenı̑t, adj. 1) = oplemenjen, befruchtet: plemenita matica, Gol.; — 2) edelgeboren, adelig; plemenitega rodu; ( nem. "von" ali "Edler von" pred imeni se sloveni z besedo "plemeniti", n. pr. I. pl. Thalberg, J. (Edler) v. Thalberg); — edel: plemenito ovočje, die Edelfrucht, Cig. (T.); plemenito mazilo, kostbare Salbe, ogr.- C.; plemenit človek, plemenitega srca, nk.
6325. plentováti, -ȗjem, vb. impf. z besedo "plent" kleti: ti, grešnik, šentuješ, plentuješ, preklinjaš, Jsvkr.
6326. pleonāzəm, -zma, m. preobilica v besedah, der Pleonasmus, Cig., Jan., Cig. (T.).
6327. plepelica, f., M., pogl. prepelica.
6328. plesȃvəc, -vca, m. der Tänzer; Oj majhno postojva, preljubi plesavec! Preš.
6329. plésna, f. 1) die Sohle des Fußes, Levst. (Zb. sp.), Vrt.; ( stsl.); — 2) die Ferse des Pressbodenstückes, C.; — 3) das Lagerholz (in Weinkellern), C.
6330. plę̑sni, f. pl. das Pressgesims, Mur.; — prim. plest 2), plesna.
6331. plę̑st, -ı̑, f. 1) das Geflecht, Št.- Z.; — 2) die Einfassung der Weinpresse; tudi: pl. plesti, das Weinpresskufengesims, C.
6332. plẹ́va, f. 1) der Samenbalg des Getreidekernes; — der Kelchbalg; — nav. pl. pleve, die Spreu; veter pleve odnaša; zrnje ločiti od plev; — 2) die Schote, C.; — 3) (očesna) p., das Augenlid, Habd.- Mik.
6333. plẹ́vast, adj. spreuartig, Mur., Cig.; — voll Spreu, Mur.
6334. plẹ́vən, -vna, adj. Spreu-; plẹ̑vni koš, der Spreukorb, Cig.; plevni prah, der Spreustaub, Cig., Jan.
6335. plẹvína, f. die Spreu, Gor.
6336. plẹ̑vji, adj. Spreu-, Mur.; po plevje se mi godi, es geht mir wie der Spreu, Ravn.
6337. plẹ̑vnat, adj. voll Spreu, Mur., Cig.
6338. plẹ̑vnica, f. 1) der Spreubehälter, Habd.- Mik., Mur.; — jama, v katero se pleve o mlatvi mečejo, BlKr.; — 2) der Spreusack (als Unterbett), Mur., C., Valj. (Rad), Goriš.- Štrek. (Let.), Notr., BlKr., Gor.
6339. plẹ̑vničar, -rja, m. der Verfertiger von Spreusäcken, Valj. (Rad).
6340. plẹ̑vnik, m. 1) = plevnica 1), die Spreugrube, Gor.; — das Spreubehältnis, Z.; — 2) der Spreusack, C.; — 3) neko drobno jabolko, C.
6341. plẹ̑vnjak, m. 1) der Spreubehälter, Habd., Z., Gor.; — die Spreugrube, Valj. (Rad); — 2) der mit Spreu gefüllte Polster, C.
6342. plinárnica, f. die Gasfabrik, Jan., Cig. (T.), Naprej- C.
6343. plínav, adj. = plinast, Cig. (T.), Naprej- C.
6344. plinják, m. die Gasentwicklungsflasche, Naprej- C.
6345. plinohràn, -hrána, m. der Gasbehälter, Naprej- C.; (plinohram, Cig. [T.]).
6346. plinomèr, -mę́ra, m. der Gasmesser (das Gasometer), Jan., Cig. (T.), DZ., Naprej- C.
6347. plítək, -tka, adj. = plitev, seicht; — ( pren.) seicht, oberflächlich, Cig., Jan.
6348. plítəv, -tva, adj. nicht tief, seicht; plitva voda; na plitvem obtičati, stranden, DZkr.; plitva skleda, eine flache Schüssel; plitvo orati, flach ackern; — plitvo kosilce, ein schmales Essen, Svet. (Rok.); — ( pren.) seicht, oberflächlich, Cig., nk.; plitva glava, Cig.; plitva pamet, C.
6349. 1. plodíti, -ím, vb. impf. erzeugen; orel orla plodi, Npreg.- Jan. (Slovn.); p. sad, Früchte bringen, Cig.; — durch Zeugung fortpflanzen, ziehen: živina se plodi, drevje se goji, C.; — p. se, sich vermehren, sich ausbreiten (von Thieren), Cig.; — erzeugen, verursachen, C., nk.; — tudi: plóditi, plǫ́dim, Valj. (Rad).
6350. plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
6351. 2. plòsk, plóska, m. 1) das Flache, die Fläche, Mur., Cig.; na p. zdelati, abplatten, Cig.; na p. pobiti žrebelj, den Nagelkopf flach schlagen, Gor.; desko na p. položiti, das Brett flach legen, Z.; s ploskom pasti, flach fallen, Z.; štorklja si dela gnezdo precej na plosk, Glas.; — der flache Theil des Hammers (die Bahn), Cig.; — die Bahn für den Laufkarren im Bergbau, Valj. (Rad); — 2) die Steinplatte, C.; — die flache Klinge ( z. B. eines Degens), Cig.; — das Sägeblatt, C.; — 3) die Karausche (carassius vulgaris), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); — der Plattwurm (planaria lactea), Erj. (Z.).
6352. plóšič, m. dem. ploh; ein kleiner, flacher Block, Cig.; das Pressbrett, V.-Cig.
6353. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
6354. pobáhati se, -am se, vb. pf. ein wenig prahlen, eine Prahlerei aussprechen; pobahal se je, da ni nikomur nič dolžan.
6355. pobesẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. pf. ein wenig sprechen, Jan. (H.); ein kurzes Gespräch führen, Z.
6356. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
6357. pobíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.
6358. pobǫ̑gati, -am, vb. pf. ausgleichen, beilegen, Jan.; p. se, sich ausgleichen, sich verständigen, Jan., Bes., SlN., ZgD.; po prepiru se p., BlKr.; do dobrega p. se, Jurč.
6359. pobȗda, f. die Anregung, der Impuls, Cig. (T.); p. čutov, der Sinnenreiz, Cig. (T.); neprestana p. občutil, Erj. (Som.).
6360. pǫ́cati, pǫ̑cam, vb. impf. = pokati, bersten, C., Štrek.; roke mi pocajo od mraza, Kras- Erj. (Torb.); svetlica cinkova poca, Erj. (Min.); grozdje premehkih lupinic poca, Vrtov. (Vin.); — knistern: ogenj poca, Z.
6361. pocę̑snje, f. pl. das Geld, das der Prediger für die Gebete bekommt, die er für die Verstorbenen nach der Predigt verrichtet, M., C.
6362. pǫ̑č, -ı̑, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.- C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.
6363. počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; ( imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).
6364. počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.
6365. počíti, -čı̑jem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.
6366. počrẹ̑vəc, -vca, m. der Hühnerdarm (stellaria media), veliki p., das Gauchheil (anagallis), kravji p., der Feldehrenpreis (veronica agrestis), C.
6367. počrẹ́zən, -zna, adj. 1) quer, Jan.; — 2) durchschnittlich, Nov.; Durchschnitts-: počrẹ̑zna cena, der Durchschnittspreis, Jan.; počrezni denar, das Pauschalgeld, Jan.; — 3) oberflächlich, M.; — summarisch, Jan.
6368. pòd, póda, m. 1) der Fußboden; p. delati sobi, ein Zimmer bodmen, Cig.; — 2) der Dreschboden, die Tenne; — der Boden der deutschen Weinpresse, C.; — 3) das Mühlgebiet, in der Mühle ein Gestell, auf welchem sich der Stein, der Lauf und der Rumpf befindet, V.-Cig.; — 4) der Dachboden, Cig., Goriš.; — das Dachzimmer, Goriš.; — 5) das Stockwerk, Ravn.- M., ogr.- C.; hiša na en pod, Zv.; — das Deck: ladja na dva poda, C., Z.
6369. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
6370. 2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
6371. podbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad podbrati; pri kapusu ali pesi staro lepenje (perje) sproti obirati, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); — gnilo, plesnivo grozdje pred trgatvijo obirati, eine Vorlese vornehmen, Z., C., BlKr., Št.
6372. podbráti, -bérem, vb. pf. slabo perje zelja a. pese, slabo grozdje pred trgatvijo obrati, unterklauben, C., Št.
6373. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
6374. podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken ( fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
6375. podę̑žəc, -žca, m. der Pressboden, der Kelterboden, Mur.
6376. podgŕniti, -nem, vb. pf. darunter breiten, Cig., Jan.; ruho si podgrni, predno ležeš, Lašče- Levst. (Rok.).
6377. podı̑rati, -am, vb. impf. ad podreti; stürzen machen, niederreißen; zid, hišo p.; vihar drevje podira; čebele p. = čebele moriti, da se more med izpodrezovati, Levst. (Beč.), Navr. (Spom.); — p. se. einstürzen; hiša, most se podira; — p. prijateljstvo, die Freundschaft untergraben, Cig., Jan.; p. oporoko, ein Testament umzustoßen suchen, Cig.; — widersprechen, Cig., Jan.; sam svoje besede podira, er widerspricht sich selbst, Cig.; eno drugo podira, eins hebt das andere auf, Cig.; — p. komu srce, jemanden entherzigen, Cig.; — p. se, = rigati se: podira se mi, es stößt mir auf, Polj.
6378. podjẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) der Engerling, Cig., Jan.; podjedi, podzemeljski beli črvi, Levst. (Nauk); — 2) = bramor, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kor.- Jarn., Jan., Erj. (Ž.), Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) der einen zu untergraben sucht, der Widersacher, C.; — ni ga podjeda od hudega soseda, Npreg.- Jan. (Slovn.).
6379. pódkəv, -kve, f. das Hufeisen; podkev iskre kuje, Preš.
6380. podklàd, -kláda, m. die Unterlage, C.; — poprečni podkladi, die Bahnschwellen, DZ.; — die Schabracke, Vrt.
6381. podkopováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkopati; untergraben; zidovje p.; voda skale podkopuje in drevesa, Preš.; — p. javni red, nk.
6382. podkupnína, f. der Bestechungspreis, Cig.
6383. podlǫ́žnik, m. 1) der Unterthan; oblastnik ali p., Fürst oder Unterthan, Trub.; desetinski p., der Zehenthold, fevdni p., der Vasall, graščinski p., der Erbhold, Cig., Jan.; — 2) das Trittbrett (beim Spinnrad, Schleifstein u. dgl.), C.; prečni p., der Querschemel (der Weber), Cig.; ( prim. podnožnik); — 3) die Fußleiste einer Truhe, der Fuß, Kr.; jaz sem delal škrinjo, ravno podložnike sem porezaval, Andr.; tudi: podlọ̑žnik.
6384. 2. podmèt, -mę́ta, m. 1) der Einschlag nach innen (bei Kleidern), bes. der untere Saum am Weiberkittel, Mur., C.; p. si boš poblatila, C.; — 2) das Unterfutter, ogr.- C.; — das Futterleder, (pódmet) Danj.- Valj. (Rad); — 3) das Subject ( phil., gramm.), h. t.- Cig. (T.), Lampe (V.); — (= predmet: p. tragediji, Levst. [Zb. sp.]).
6385. 2. podmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad podvreči; 1) unterstellen, Cig. (T.); nadzoru p., der Beaufsichtigung unterziehen, DZ.; unterwerfen, Cig.; p. se, sich unterwerfen, Cv.; — 2) unterschieben, V.-Cig., Jan.; tuje blago p., Navr. (Spom.); izrodke svoje nepremišljenosti je podmetal cerkvenemu učeniku, Cv.
6386. podnọ̑žnik, m. das Trittbrett ( bes. am Webstuhl), Mur., Cig. (T.), C.; podnožnike prebirati z nogami, die Weberschemel treten, Cig.; p. pri kolovratu, Gor.; — podnožniki pri mizah, die Fußtritte an Tischen, Hip. (Orb.); — der Schemel: zemlja ima njega podnožnik biti, Trub.; — die Fußtaste der Orgel, Cig.
6387. podǫ̑ba, f. 1) das Bild; p. kamenita, iz lesa izrezana, na platno naslikana; časopis s podobami, eine illustrierte Zeitschrift; — das Ebenbild, das Porträt; — die Gestalt: v podobi belega goloba; brez podobe, gestaltlos; dvanajst ribičev je preobrnilo podobo tega sveta, Jap. (Prid.); — das Sinnbild, das Symbol; lilija je podoba nedolžnosti; v podobi, v podobah, figürlich, allegorisch, Cig., Jan., nk.; — 2) der Anschein: kakor je podoba, dem Anschein nach; kakor je vsa p., allem Anschein nach; p. je, es hat den Anschein; po vsej podobi, allem Anschein nach, DZ.; zoper vso podobo, gegen alle Wahrscheinlichkeit, DZ.
6388. podółžən, -žna, adj. 1) Längen-, longitudinal, Jan., Cig. (T.); podȏłžna dolina, das Längenthal, Cig., Jan., Cig. (T.); = podolžni dol, Jes.; podolžni lom, der Längenbruch ( min.), Cig. (T.); podolžna podloga, die Langschwelle, Cig. (T.); podolžna ploskev, die Längsfläche ( min.), Cig. (T.); podolžna vrsta ( n. pr. opek), die Läuferschicht, Cig. (T.); podolžni presek, das Längenprofil, DZ.; — 2) länglich, C.
6389. podoráti, -órjem, vb. pf. durch Pflügen in die Erde bringen, unterpflügen; p. strnišče; p. rastlino, Cig.; zu-, einackern: seme, gnoj p.; pozebli ječmen podorati, da se kaj druzega poseje; čas vse podorje, Npreg.- Jan. (Slovn.).
6390. podpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen anfachen; ogenj p., das Feuer durch Blasen verstärken, aufblasen, Cig.; Juri zakuri, Miha podpiha, jvzhŠt.; — p. prepir, einen Streit zuschüren, Cig.; — 2) p. koga, jemanden aufhetzen, aufreizen, aufwiegeln.
6391. podpı̑rati, -am, vb. impf. ad podpreti; unterstemmen, stützen; z nosom svet p., (šaljivo o mrtvecu v grobu ležečem); — unterstützen, an die Hand gehen, fördern; p. dijake; p. prošnjo, eine Bitte befürworten.
6392. podpọ̑rje, n. coll. 1) die Stützen: p. rudnika, die Grubenzimmerung, h. t.- Cig. (T.); — 2) neka otročja bolezen (kadar težko dihajo o premembi vremena), C., Gor.
6393. podrívən, -vna, adj. Spreng-: podrı̑vni prah, das Sprengpulver, Cig. (T.).
6394. podr̀k, -dŕka, m. = ples: kadar ni mačke doma, imajo miši podrk, Npreg.- Jan. (Slovn.).
6395. podr̀t, -dŕta, m. v pregovoru: za hišo se gnilec in podrt pravdata (von einem baufälligen Hause), Cig.
6396. podrúčiti, -drȗčim, vb. pf. quetschen, pressen, C.
6397. podsę́či, podsę́žem, vb. pf. darunter greifen, V.-Cig.; kuharica podseže pod kurjo kožo, predno budla, Kr.; p. meso in z drugim mašenjem napolniti (= budlati), Vod. (Izb. sp.).
6398. podstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) darunterstellen, unterstellen; p. škaf (pod žleb, pod pipo, da vanj teče); nogo komu p., jemandem ein Bein unterstellen, Cig.; — 2) unten anfügen, anstecken; podstavljena (lesena) noga, der Stelzfuß, Zora; lemež p., eine Pflugschar mit neuem Eisen belegen, Cig.; p. sekiro, vile, Polj.; p. z jeklom, anstählen, Cig., Kr.; — 3) (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — podstavljen, beleibt, Cig.; — 4) unterspreizen, stützen, Cig.; s koli p., unterpfählen, Cig.; — ( fig.) p. koga z jedjo (laben), Cig.; p. koga, jemanden heben ( fig.), Zora; in Wohlstand versetzen: kmetstvo ga je podstavilo, Jurč.; z vzroki p. prošnjo, die Bitte begründen, Levst. (Cest.); — 5) p. plavž, den hohen Ofen zustellen, Cig.
6399. podstrẹ́ti, -strèm, vb. pf. unterbreiten, Z.; preponižno svoje mnenje komu p., Navr. (Spom.).
6400. podvàł, -vála, m. der zum Tragen bestimmte Balken, Ravn.- M.; — das Polsterholz, Hip. (Orb.); die Tragschwelle, Bes.; tram leži na podvalih, vzhŠt.- C.; podvali, die Tragbalken der Weinpresse, vzhŠt.- C.; — hiša nima trdnega podvala, das Haus hat keinen festen Grund, Cig.; — die Grundlage, UčT.; — tudi: pódvał, C.

   5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani