Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pre (601-700)

  1. predósti, adv. übergenug, überaus viel: p. so imeli pšenice, SlN.
  2. predpàh, -páha, m. der Riegel, Mur., Jan., Mik.
  3. predpàs, -pása, m. = predpasnik, Cig., Jan.
  4. predpásati, -pȃšem, vb. pf. (vor den Unterleib) binden, vorbinden, Mur., Cig., Jan.; p. se, eine Schürze vorbinden, Jan. (H.).
  5. predpȃsnik, m. die Schürze, Jan., C., nk.; usnjati p., das Schurzfell, Jan. (H.).
  6. predpasováti, -ȗjem, vb. impf. ad predpasati, Mur., Cig., Jan.
  7. prẹ́dpeč, -i, f. der Raum vor dem Ofen, Polj.; — der Herd vor dem Schmelzofen, Cig.
  8. predpę̑čək, -čka, m. das Ofengestübe (vor dem Hochofen), Jan.
  9. predpəkə̀ł, -klà, m. die Vorhölle, Mur., Cig., Jan.
  10. predpepełnı̑čnica, f. der Sonntag vor Aschermittwoch, C.
  11. predpẹ̀v, -pẹ́va, m. die Antiphone, ZgD.
  12. predpẹ̑vəc, -vca, m. der Vorsänger, Guts., Mur., V.-Cig.
  13. predpẹ̑vək, -vka, m. die Antiphone, Burg.
  14. predpẹ̑vka, f. die Vorsängerin, Mur., Cig.
  15. predpìs, -písa, m. die Vorschrift, Mur., Jan., nk.
  16. predpísati, -šem, vb. pf. vorschreiben, Mur., Jan., nk.; — po nem.
  17. predpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad predpisati, Mur., Jan., nk.
  18. predplȃča, f. der Vorschuss, nk.
  19. predplȃčən, -čna, adj. Vorschuss-, nk.; — predplačno, vorschussweise, Jan. (H.).
  20. predplačíłən, -łna, adj. Vorschuss-: predplačilno, vorschussweise, Cig., Jan.
  21. predplačílọ, n. die Vorausbezahlung, Jan.; — die Pränumeration, Cig.; — der Vorschuss, Levst. (Pril.), nk.
  22. predplačník, m. der Vorausbezahler, Cig.
  23. predplanı̑nski, adj. 1) voralpisch, Cig.; — 2) predplaninska paša, die vor der Alpenweide stattfindende Weide, Bes.
  24. predplȃta, f. die Vorausbezahlung, Jan.; — die Pränumeration, Jan., C.; — hs.
  25. predplȃtək, -tka, m. = predplača, Jan. (H.), C.
  26. predplatník, m. der Pränumerant, Jan., C.; — hs.
  27. predpodǫ̑ba, f. das Vorbild, Mur., C.
  28. predpolȃgati, -am, vb. impf. voraussetzen, Cig. (T.), C., Zora; (po nem.).
  29. predpȏłdan, m. = II. predpoldne, der Vormittag, Mur., jvzhŠt.; — prim. dopoldan.
  30. predpołdánji, adj. = predpoldanski, Jan.
  31. predpołdánka, f. = predpoldnica, Savinska dol.
  32. predpołdánski, adj. = dopoldanski, vormittägig, Vormittags-, Z., jvzhŠt.
  33. predpȏłdne, I. adv. = dopoldne, vormittags, jvzhŠt.; — II. subst. n. der Vormittag, Mur., Jan.; celo predpoldne, den ganzen Vormittag, jvzhŠt.
  34. predpȏłdnem, adv. = pred poldnem, Mur.
  35. predpołdnę́vən, -vna, adj. vormittägig, Vormittags-, Mur.
  36. predpȏłdnica, f. das Essen vor dem Mittagsmahl, das Vormittagsbrot, Cig., Jan., Gor.- Levst. (Zb. sp.).
  37. predpolẹ̑tje, n. = podletje, Cig.
  38. predpȏłnočən, -čna, adj. vormitternächtig, Mur., Cig.
  39. predpȏłnočje, n. die Zeit vor Mitternacht, Jan. (H.).
  40. predpoložíti, -im, vb. pf. voraussetzen, Cig. (T.); (po nem.).
  41. predpǫ̑na, f. das Präfix ( gramm.), Jan.
  42. predpǫ̑nka, f. dem. predpona; die Vorsilbe, das Präfix, Jan. (H.).
  43. predporǫ̑čən, -čna, adj. vor der Trauung stattfindend: predporočna večerja, das Bittessen, V.-Cig.
  44. predporǫ́dən, -dna, adj. der Geburt vorangehend, Mur., Cig.
  45. predposlẹ̑dnji, adj. = predzadnji, Jan., Zora.
  46. predpọ́stariš, adv. von Alters her: Po rodu ti mene Predpostariš znaš, Vod. (Pes.); — prim. postariš.
  47. predpostáviti, -stȃvim, vb. pf. vorsetzen, Jan.; — predpostavljeni, der Vorgesetzte, nk.; ( germ.).
  48. predpostávljati, -am, vb. impf. ad predpostaviti, Jan. (H.).
  49. predpostȃvljenəc, -nca, m. der Vorgesetzte, C.; ( germ.).
  50. predpostȃvljenik, m. = predpostavljenec, Guts.- Cig., C.
  51. predpóstən, -stna, adj. (kar je pred postom) Vorfasten-; predpǫ̑stni čas.
  52. predposvẹ̀t, -svẹ́ta, m. die Vorberathung, C., ZgD.
  53. predpotǫ́pən, -pna, adj. vorsintflutlich, antediluvianisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  54. predpravíca, f. das Vorrecht, Mur., Jan., nk.
  55. predprȃvka, f. der Plan ( z. B. eines zu bauenden Hauses), ogr.- C.
  56. predpráznik, m. der Vorfeiertag, Cig.
  57. predprę́či, -prę́žem, vb. pf. vorspannen: konje p., Pferde vorlegen, Cig.
  58. predpredvčę́rajšnjim, adv. vorvorgestern.
  59. predpredzȃdnji, adj. der vorvorletzte, Cig., Jan., nk.
  60. predprę̑ga, f. der Vorspann, C.
  61. predpreiskȃva, f. die Voruntersuchung, C.
  62. predpretę́kəł, -tékla, adj. längst vergangen, vorvergangen, M.; predpretekli čas, das Plusquamperfectum, Jan., nk.
  63. predpretéklost, f. die Vorvergangenheit ( gramm.), Jan. (H.).
  64. predpȓsje, n. die Brustwehr, Cig., Jan.; (po polj.).
  65. predpr̀t, -pŕta, m. das Vortuch, die Schürze, Mur., V.-Cig., Jan.
  66. predpȗst, m. der Fasching.
  67. predpȗstən, -stna, adj. Faschings-; predpustna nedelja, predpustna veselica.
  68. predrȃg, -drága, adj. zu theuer; predrago plačati kaj; — überaus theuer, sehr kostbar: predraga oblačila; — sehr theuer (= lieb); naš predragi tovariš; predraga mati! theuerste Mutter!
  69. predragínja, f. allzugroße Theuerung, Met.
  70. predragọ̑st, f. die Kostbarkeit, Cig.
  71. predragóta, f. = predraginja, M.
  72. predràm, -drama, m. das Erwachen, C.
  73. predrámiti, -im, vb. pf. aus dem Schlummer wecken; p. se, aus dem Schlummer erwachen, munter werden.
  74. predrȃmje, n. der Vorderarm, Jan.; — pogl. podlahti.
  75. predrámljati, -am, vb. impf. ad predramiti.
  76. predrápati, -pam, -pljem, vb. pf. durchkratzen.
  77. predraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad predražiti, Cig.
  78. predražíti, -ím, vb. pf. übertheuern, übersteigern, Cig.
  79. predŕčati, -ím, vb. pf. gleitend durchlaufen.
  80. predrdráti, -ȃm, vb. pf. durchrasseln ( z. B. zu Wagen); p. mesto.
  81. predrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. z dreganjem predreti, mit einem länglichen Gegenstande stechend durchstoßen.
  82. predrę́gniti, -drę̑gnem, vb. pf. dregnivši predreti, mit einem länglichen Gegenstande durchstoßen; roko si p., C.
  83. predrẹ́mati, -mam, -mljem, vb. pf. eine gewisse Zeit hindurch schlummern, durchschlummern; ves večer p.
  84. predrę̑msati, -am, vb. pf. durchrütteln: pretresti in p. koga, Andr. ( Glas.).
  85. predrénje, n. = predrtje 2), C.
  86. predrę̑nski, adj. = predrt, verwünscht, Z.; predrenska reč! Dol.; ( verzaubert, Met.); — prim. predreti 2).
  87. predrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) durchreißen, durchbrechen; voda je jez predrla; zid, vrata p.; danka predrta! unersättlicher Vielfraß! Dol.; — durchbohren: p. koga z mečem; trebuh komu s sulico p.; — predrt, mit einem Leibschaden behaftet, C., Dalm.; — ( fig.) to mi je srce predrlo; — (ein Geschwür) aufstechen; p. tvor; — p. se, sich durch einen Riss öffnen, sich aufreißen; jez se je predrl, der Damm ist ausgebrochen, Cig.; led se je predrl, das Eis ist eingebrochen, Cig.; aufbrechen (von Geschwüren): tvor se mi je predrl; — 2) hindurchdringen; svinčenka ni predrla, Cig.; voda je v hlev predrla, das Wasser ist in den Stall eingedrungen, Cig.; p. skozi vrste sovražnikov, durch die Feinde brechen, Cig.; tihi um, dobra, sveta volja najpred do resnice predereta, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) predrt, = presnet, verwünscht, verdammt; predrta reč! Z.; dekle mu je predrto všeč, SlN.
  88. predrę́žati, -ím, vb. pf. lauernd zubringen: p. noč, C.
  89. predrgávati, -am, vb. impf. = predrgovati, Jan.
  90. predŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. durchreiben, durchwetzen; p. rokav; kolo je vrečo predrgnilo, Cig.; p. si kožo, sich wund scheuern, Cig.
  91. predrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad predrgniti; 1) wetzen; — 2) schnarrende Laute von sich geben: celi dan so preskržetavale in predrgovale kobilice, Glas.
  92. predrízati, -am, vb. impf. beben oder zittern machen: groza mi predriza ude, Zv.
  93. predróbən, -bna, adj. zu winzig, zu klein: predrobno zrnje; predrobno pisanje; predrobno stolčen, zu fein gepulvert; — überaus winzig, sehr klein; predrobna ptičica.
  94. predrobíti, -ím, vb. pf. 1) durch und durch zerbröckeln, zermalmen: p. komu žile in kosti, Jurč.; — 2) p. se, bröckelnd hindurchfallen, durchbröckeln, Cig.; — 3) neuerdings zerbröckeln: nasuto kamenje še enkrat p.
  95. predrobnẹ́ti, -ím, vb. pf. trippelnd jemandem zuvorkommen, übertrippeln: p. koga, Cig.
  96. predrožíti, -ím, vb. pf. 1) mittelst der Fährstange (drog) in einem Fahrzeug über ein Wasser fahren, überführen, Jan., Cig.; Le na noge, vstanite! Nas prek Save predrožite! Npes.- Vod. (Pes.); — reko p., über den Fluss setzen, C.; — 2) = prebosti, C.; Le srednjo (glavo) glej mu predrožit', Npes.-K.
  97. predrtína, f. der Durchbruch, der Riss, das Loch, Cig., Jan., C.
  98. predŕtje, n. 1) der Ort, wo etwas durchbrochen ist, die Bresche, Dict., Cig.; — 2) = kila, der Leibschaden, C.
  99. predrugȃčba, f. die Umänderung, die Modification, Cig. (T.), DZ., nk.
  100. predrugáčiti, -ȃčim, vb. pf. umgestalten, umändern; p. se; sich ändern.

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA