Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pre (5.901-6.000)

  1. navẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge anhängen, Mur., Cig., Jan.; n. preje na gare, Slom.; — 2) = nagniti, neigen, Jan. (H.).
  2. navíti, -víjem, vb. pf. 1) aufwinden, aufwickeln; n. prejo na klopčič; — 2) aufziehen: n. uro: — n. besedo na drug predmet, das Gespräch auf einen andern Gegenstand lenken, LjZv.; — 3) n. koga, in eine Zwangslage versetzen, nöthigen, vermögen, Cig., C.
  3. návlaka, f. 1) kar je za napotje navlečeno, das Geraffel, Levst. (M.); plesnjiva n., Zv.; — zgodovinska n., Zv., LjZv.; — 2) hergelaufenes Gesindel, Zora- C.; — 3) der Ueberzug ( z. B. eines Kissens), Cig., Jan.; ( hs.); — 4) das Getriebe, der Drehling, das Treibstockrad in der Mühle, Cig.; klini pri notranjem mlinskem kolesu, ki gonijo kamen, Lašče- Erj. (Torb.); preslica pri žagi (pili) ima navlako, v katero segajo palci, Notr.; — die ähnliche Vorrichtung an einem Uhrrade, Levst. (M.); prim. naloka, laloka.
  4. navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.- Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.- Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction ( phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).
  5. navráčati, -am, vb. impf. ad navrniti; 1) leiten: n. vodo na barje, den Morast bewässern, Levst. (Močv.); — vsak na svoj mlin vodo navrača, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. živino, das Vieh beim Weiden zurücktreiben, Polj.; — 3) vergelten: dobro z zlim n., vzhŠt.- C.
  6. navrhovátiti, -ȃtim, vb. pf. anhäufen, Jan., Let.- C.; suhovine in kamenja n., Levst. (Zb. sp.); kamenje v redne kupe navrhovačeno, in regelmäßige Haufen geschlichtete Steine, Levst. (Cest.); — n. se, sich anhäufen: premnogo listkov se je navrhovatilo, Levst. ( LjZv.).
  7. navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
  8. navzkrížən, -žna, adj. ins Kreuz laufend, kreuzweise gelegt o. gestellt; — widersprechend, widerstreitend, uneinig; navzkrižne besede, misli.
  9. nazı̑mək, -mka, m. der Nachwinter, Gor.; tudi pl. nazimki: kolikor grmi pred velikim petkom, toliko nazimkov je pred sv. Jakopom, Gor.
  10. nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.
  11. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
  12. nedávən, -vna, adj. was vor nicht langer Zeit gewesen ist: pred nedavnim, vor kurzem, Jan.; od nedavna, seit kurzem, Jan.; nedavno, unlängst, vor kurzem.
  13. nedȏłžən, -žna, adj. unschuldig; nedolžni otroci; — schuldlos, schuldfrei; za nedolžnega spoznati, freisprechen; — nedolžna razsodba, ein freisprechendes Urtheil, Ig (Dol.); — po nedolžnem, unschuldiger Weise, unverdienter Weise.
  14. nedopovẹ́dən, -dna, adj. unsäglich, unaussprechlich, Jan.; nedopovedna in nepopisna krasota, LjZv.
  15. negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).
  16. nehováti, -ȗjem, vb. impf. ad nehati; im Aufhören begriffen sein; nehuje že raj, Preš.; hosta nehuje, Levst. (Zb. sp.); — aufzuhören pflegen.
  17. neizgovǫ́rən, -rna, adj. unaussprechlich, M., ogr.- Let.
  18. neizrẹ́cən, -cna, adj. unaussprechlich, Vrt.
  19. 1. neizrečèn, -éna, adj. unausgesprochen; — unaussprechlich, unsäglich, erstaunlich; on ima neizrečeno srečo; neizrečena čast, Jsvkr.; — neizrečeno je lepo; neizrečeno veliko denarjev.
  20. 2. neizréčən, -čna, adj. = neizrečen; unaussprechlich: morje z neizrečnim šumenjem divja, Jap. (Prid.); neizrečno rad, Navr. (Let.).
  21. neizrečénski, adj. = 2. neizrečen: neizrečensko, unaussprechlich, C., Polj.
  22. nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
  23. nekázən, -zna, adj. 1) unansehnlich, unscheinbar, Cig., Jan.; nekazen ceper, Levst. (Zb. sp.); — nicht viel versprechend: nekazno delo, eine undankbare Arbeit, Cig.; — 2) nam. nekazan, ungerathen, ungezogen, muthwillig, ausgelassen, Dict., Jarn., C.; nekazen fantič nič ne dobi, Vrtov. (Vin.); nekazni otroci, Ig (Dol.); — 3) nam. nakazen, ungestalt, entstellt, hässlich, Svet. (Rok.); zagledal je krvavi obraz in nekazno brado žolnirjevo, Jurč.; nekazna baba, LjZv.
  24. nẹkọ̑ličən, -čna, adj. theilweise: ves ali nekoličen predevek, die gänzliche oder theilweise Uebertragung, DZ.; nekolična odplačila, die Theilzahlungen, DZ.
  25. nẹkolikočásən, -sna, adj. zeitweilig: nekolikočasne zapreke, DZ.
  26. nekrı̑v, -kríva, adj. schuldlos; za nekrivega spoznati, freisprechen.
  27. neli, I. conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
  28. nę̑mar, m. die Achtlosigkeit, die Nachlässigkeit; pod pepelom navideznega nemara, Zv.; — v nemar pustiti, außeracht lassen; = z nemar pustiti, Jurč.; = za nemar pustiti, Krelj; = v nemar dejati s čim, ogr.- Valj. (Rad); tako v nemar živi, er lebt so in den Tag hinein, Mur.; z nemar preiti, aus dem Sinne kommen: včerajšnje skrbi so mu bile nekaj z nemar prešle, Jurč.
  29. nẹmčák, m. ein schlecht deutsch sprechender Slovene, Valj. (Rad), Danj.- Mik.
  30. nẹmčeváłən, -łna, adj. dem Geiste der deutschen und nicht der slovenischen Sprache entsprechend, germanisierend: n. stavek, Levst. ( LjZv.).
  31. nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
  32. nemirnják, m. = nemirnež: nemirnjaki in pretepači, LjZv.
  33. nẹmškovȃvəc, -vca, m. kdor nemškuje, nemčuje: Besed nemšk'vavcev grdih ne poznajo, Preš.
  34. nẹmškúta, f. die Deutsche, Cig., Dol., vzhŠt.; Lepa Rezika nemškuta, Preš.; lepi nemškuti, devici Zefi se je pripetilo nekaj tacega, Navr. (Let.).
  35. neobligātən, adj. neobvezen, unobligat; neobligatni predmeti.
  36. nepoštèn, -éna, adj. 1) ungeachtet; križ je bil prej nepošten, Burg.; — 2) unehrlich, unredlich; tudi: nepóšten.
  37. neprobítən, -tna, adj. = neprebiten, Jan. (H.).
  38. nepròst, -prósta, adj. unfrei; Kdor hoče vas — Neproste dni živet', nočem enake, Ne branim mu, Preš.
  39. nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci- Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
  40. netę̑čje, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), Savinska dol.
  41. nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
  42. neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
  43. neumẹ́tən, -tna, adj. 1) = neumetelen, Mur., C.; — = bebast, C.; — 2) = neumeven, unverständlich: Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten, Preš.
  44. neȗmje, n. die Unsinnigkeit, die Thorheit, Cig., C.; v posvetno neumje preveč zateleban, Škrinj.; pravo neumje narediti, etwas recht Unsinniges machen, Levst. (Zb. sp.).
  45. neȗrnik, m. 1) der Unglückliche, der Unglückselige, Mur., Mik.; — 2) der Wildbach, der Gewitterbach, Jan., M., Preš.
  46. neutę̑goma, adv. unverzüglich, auf der Stelle; n. govoriti, aus dem Stegreif sprechen, ogr.
  47. nevǫ̑ljnik, m. = nevoljnež: nevoljnike premagati, die Empörer überwältigen, Vod. (Izb. sp.).
  48. nezapovẹ̑dan, adj. nicht geboten; nezapovedani prazniki; — unobligat, Cig., Jan.; n. predmet, nk.
  49. nezavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. nicht sehen können, hassen: vse ga nezavidi, mačeha prejšnje otroke nezavidi, Polj.
  50. nezmagljìv, -íva, adj. = nepremagljiv, Cig., Jan.
  51. neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
  52. nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
  53. nícən, -cna, adj. nicht sonnseitig: na nicnem prebivati, Št.
  54. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
  55. ničę̑murnost, * f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; naše hudobe in ničemurnosti, Dalm.; z ničemurnostjo preslepljeni nismo držali tvojih zapovedi, Ravn.- Valj. (Rad); ničemúrnost, ogr.- Valj. (Rad).
  56. nihčè, nikǫ̑gar, pron. niemand; (v stavku stoji še nikalnica "ne" pred glagolom); nihče me ne vidi; tudi: nı̑hče, nìhče, Št.
  57. nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nı̑žji, ( adv.) nı̑že.
  58. nizkodúšən, -šna, adj. einer gemeinen Seele entsprechend: nizkodušne krivice, Cv.
  59. nı̑žati, -am, vb. impf. niedriger machen; — n. se, niederer werden; svet se niža, das Terrain wird niederer; — cena se niža, der Preis fällt.
  60. nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
  61. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
  62. novı̑nka, f. 1) die Anfängerin; — die Novize, Jan. (H.); — 2) ein neues Wort, der Neologismus, Cig. (T.), Preš.
  63. novočȓkar, -rja, m. der Vertheidiger eines neuen Alphabetes, Preš.
  64. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
  65. obábiti, -bȃbim, vb. pf. 1) weibisch machen, zur Memme machen, Cig., C.; o. se, zur Memme werden: obabili so se možje, Jurč.; o. se, den Muth sinken lassen, Jan.; — 2) o. se, niederkommen, gebären, Mur., Cig., Jan.; o. se z otrokom, ogr.- C.; — 3) o. se (preprosto) = oženiti se.
  66. obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.- Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.- C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen ( intr.), Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Vas Krn- Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
  67. obȃrnice, f. pl. kar iz razkuhanih (preveč obarjenih) klobas izteče, GBrda.
  68. ǫ́bčenje, n. der Verkehr, der Umgang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; der Verkehr ( merc.), Cig. (T.); obmejno o., der Grenzverkehr, DZ.; prehodno o., der Transitoverkehr, DZ.; v prosto o. dan, in freien Verkehr gesetzt, DZ.; — prim. občiti.
  69. ǫ́bčinstvọ, n. 1) die Gemeinschaft, ogr., kajk.- Valj. (Rad); o. svetcev, die Gemeinschaft der Heiligen, C.; pred božjimi očmi in krščanskim občinstvom, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Publicum (v tem pomenu nav. občı̑nstvọ), Cig., Jan., nk.; — 3) das Gemeindewesen, Cig., Jan.
  70. občutljívost, f. die Empfindlichkeit, die Empfindsamkeit, die Reizbarkeit; prenapeta o., die Empfindelei, Jan.
  71. obẹ̑č, f. das Versprechen, ogr.- C.
  72. obẹ̑ča, f. das Versprechen, C.; naudariti obečo, einen Preis anbieten, ein Anbot thun, Hip. (Orb.).
  73. obẹ́čati, -ẹ̑čam, vb. pf. = obljubiti, versprechen, verheißen, geloben, Mur., M., Trub., Dalm., Mik. (V. Gr. IV. 319.), Štrek.; Na zadnje mu Bog obečaj, Da ga bode k sebi vzel, Npes.-K.; ( vb. impf. = obetati, Cig., Jan., kajk., obẹ̑čem, ogr.- Valj. [Rad]).
  74. obẹčávati, -am, vb. impf. Versprechungen oder Verheißungen machen, Mik., Štrek.
  75. obẹčílọ, n. das Versprechen, C.
  76. obẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. hängen, aufhängen; na veter o. kaj; perilo o.; — na kljuko (kol) o., auf den Nagel hängen ( fig.), Cig.; o. koga, jemanden hängen, aufknüpfen; o. se, sich erhenken; naj se pes obesi! hol' es der Henker! es koste, was es wolle! — stare cape na-se o., sich mit alten Lumpen behängen, Cig.; o. se komu za pod pazduho, sich jemandem einhängen, Jurč.; o. se na koga, sich an jemanden hängen ( fig.); o kresi se dan obesi, t. j. dan se začne krčiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); glavo o., den Kopf hängen lassen.
  77. obẹ̀t, -ẹ́ta, m. das Versprechen, die Verheißung, Mur., Cig., Jan.; veliki, lepi obeti, Ravn.- Valj. (Rad); Obeti vaj'ni so le prazne šale, Preš.
  78. obẹ́tanje, n. das Versprechen, die Versprechungen.
  79. obẹ́tati, -ẹ̑tam, -ẹ̑čem, vb. impf. ad obljubiti, obečati; Versprechungen machen, versprechen; anbieten (beim Kauf); zlate gradove si o., Luftschlösser bauen, Mur., Cig.; o. hruške na vrbi, etwas vorspiegeln, Cig.; to nič dobrega ne obeta, das bedeutet nichts Gutes, Cig.
  80. obẹ́tavəc, -vca, m. der Versprecher, Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad); der Offerent, Levst. (Cest.).
  81. obẹ́tavən, -vna, adj. 1) gerne versprechend, Mur., SlN.; — 2) viel versprechend, hoffnungsvoll, Mur., Kr.- M.; otrok je prav obetaven, UčT.
  82. obẹ́tavka, f. die Versprecherin, Cig.
  83. obẹ́tavnost, f. die Geneigtheit, Versprechungen zu machen, M.
  84. obẹ̑tək, -tka, m. das Versprechen, C.
  85. obẹ́tən, -tna, adj. = obetaven 2), viel versprechend, Cig., Jan., Cig. (T.).
  86. obẹ̑tnica, f. die Versprecherin, Cig.
  87. obẹ̑tnik, m. der Versprecher, der Promittent, Cig., Jan.
  88. obẹ́tnost, f. die Geneigtheit, oft und viel zu versprechen, Mur.
  89. obẹtoję̑mnik, m. der das Versprechen empfängt, der Promissarius, Cig.
  90. obẹtȗn, m. der Vielversprecher, Mur., Cig.
  91. obgòn, -gǫ́na, m. die Welle: prekucni o., o. iz seje, iz ježe (Sitzwelle, Reiterwelle), Telov.
  92. obgọ̑vor, m. 1) die Anrede; — 2) die Ehrabschneidung, Cig.; die unbegründete Anschuldigung, C.; — 3) die Besprechung, die Verabredung, Mur.
  93. obgovoríti, -ím, vb. pf. 1) anreden, ansprechen; — 2) besprechen: prigodek o., Zora; — = dogovoriti, verabreden, Mur.
  94. obhǫ́dnica, * f. zvezda o. = premičnica, der Planet, Jan. (H.).
  95. obírati, -bı̑ram, vb. impf. ad obrati; 1) abpflücken, ablesen, abnehmen; listje, gosenice, sadje o.; — 2) beklauben: kosti obirati, Knochen abklauben, an Knochen knaupeln; — berač hiše obira, der Bettler bettelt von Haus zu Haus, Cig.; pri igri o. koga, jemanden beim Spiel ausziehen; — o. se, lausen, Cig.; ptički se obirajo, die Vögel putzen sich, Cig.; — o. se pri delu = langsam arbeiten, Cig.; on je predolgo se obiral in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.; — 3) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden; — 4) = izbirati (v neki igri), Vreme- Erj. (Torb.).
  96. obíti, -ídem, vb. pf. 1) o. kaj, um etwas herumgehen, umschreiten, Cig., Jan., Vrt.; — 2) begehen: o. mejo, Cig.; vse je obšel, er war überall, jvzhŠt.; bereisen: veliko dežel o., Cig.; — 3) anwandeln, ergreifen (von Zuständen und Affecten): mraz, groza, strah, želja, lakota me obide; (pomni: Žalost mam'co z'lo obgre, Npes.-K.); — 4) o. se = sv. zakrament prejeti, Krelj; ( prim. obhajati).
  97. objēkt, m. predmet, das Object.
  98. objẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad objeti; umfassen; kdor preveč objemlje, malo objame = wer viel beginnt, endet wenig, Cig.; — umarmen; o. se, sich umarmen.
  99. obláčiti, -im, vb. impf. ad obleči; 1) ankleiden, anziehen; — o. se, sich ankleiden, sich anziehen; sich kleiden; v svilo se o.; — mit einem Ueberzug oder mit Ueberzügen versehen, Cig.; — 2) oblačíti, -ím, umwölken, Cig., Jan.; Bog oblači, Bog prevedri, Npreg.- Jan. (Slovn.); o. se, sich umwölken, sich mit Wolken überziehen; nebo se oblači; nav. samo: oblači se, der Himmel umwölkt sich.
  100. obládati, -am, vb. pf. überwältigen, bezwingen, besiegen, Mur., Cig., Jan., Glas., ogr., kajk.- Valj. (Rad); mesto je obladano in vzeto, Krelj; o. samega sebe, o. prehudobno naturo svojo, kajk.- Valj. (Rad); o. svet, ogr.- Valj. (Rad); den Sieg erringen, siegen, Cig., Krelj, Dalm., ogr., kajk.- Valj. (Rad).

   5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA