Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pre (4.701-4.800)

  1. stəkloprę̑dəc, -dca, m. der Glasspinner, Jan.
  2. sviloprę̑dəc, -dca, m. der Seidenspinner, Cig., Jan., Vrt.
  3. svilopredíca, f. die Seidenspinnerin, Cig.
  4. svilopredı̑łnica, f. sviloprednica, Cig.
  5. sviloprę̑dka, f. die Seidenspinnerin, Vrt.
  6. sviloprę̑dnica, f. die Seidenspinnerei (Anstalt), C.
  7. sviloprę̑jec, -jca, m. = svilopredec, Jan.
  8. sviloprę̑jka, f. 1) = svilopredka, svilopredica, Jan.; — 2) die Seidenraupe, Cig., Jan., Nov.- C., nk.
  9. sviloprę̑jnica, f. = sviloprednica, Jan. (H.).
  10. šprẹ̑kla, f. eine Stange der Dachdecker, Mur.; — prim. prekla.
  11. trovprę́žən, -žna, adj. dreispännig, Jan. (H.).
  12. unaprẹ̑dba, f. die Förderung, Cig. (T.).
  13. unaprẹ́diti, -prẹ̑dim, vb. pf. vorwärtsbringen, fördern, Cig. (T.), nk.; — hs.
  14. upredmę́titi, -mę̑tim, vb. pf. objectivieren, Cig. (T.).
  15. upregníti, -gnèm, vb. pf. anbiegen, (tudi: uprẹ́gniti), Cig.
  16. uprepástiti se, -pȃstim se, vb. pf. sich entsetzen, Cig. (T.).
  17. uprę́sti se, uprę́dem se, vb. pf. sich wund spinnen, Cig.
  18. uprẹ́ti, uprèm, vb. pf. 1) stemmen, anstemmen, u. kaj v kako reč; u. oči v kaj, v koga, den Blick auf etwas oder jemanden heften; — 2) u. se, sich stemmen; u. se na noge, u. se z nogami, z rokami, s hrbtom v kaj (v steno, v vrata); — u. se, sich widersetzen, sich auflehnen, Widerstand leisten; sich weigern; uprl se je, da ne pojde; — zu widerstehen anfangen, zuwider werden; jed se mi je uprla; vino se mu je uprlo, ne more ga več videti.
  19. vnaprẹ̑d, adv. = im voraus, Jan. (H.).
  20. vnaprẹ́dən, -dna, adj. Voraus-: vnaprẹ̑dnọ določilo, Jan. (H.).
  21. vnaprẹ̑j, adv. 1) forthin, Jan.; — 2) zum voraus, Jan.
  22. vołnoprę̑dəc, -dca, m. der Wollspinner, Dict., Cig., Jan.
  23. vołnopredíca, f. die Wollspinnerin, Jan. (H.).
  24. vołnoprę̑dnica, f. die Wollspinnerei, Jan. (H.).
  25. vołnoprę̑jka, f. die Wollspinnerin, Jan.
  26. vprẹ́čən, -čna, adj. Quer-, Cig., Jan., C.; v. prerez, der Querdurchschnitt, DZ.
  27. vprę́či, vprę́žem, vb. pf. einspannen; v. konje.
  28. vprẹ̑čina, f. die Quere, Jan. (H.).
  29. vprẹ̑čnik, m. der Querbalken, Jan.
  30. vprẹčnína, f. die Pauschalsumme, DZ.
  31. vprẹčnják, m. = vprečnik: vgozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, prevezal te z vprečnjaki, Jurč.
  32. vprę́dati, -am, vb. impf. ad vpresti; einspinnen, Cig.
  33. vprę̑dək, -dka, m. der Cocon, C.
  34. vprę̑ga, f. 1) die Einspannung, Cig., Jan., C.; — 2) die Bespannung, das Gespann; — 3) das Einspanngeschirr, C.
  35. vprę́gati, -am, vb. impf. ad vpreči; einspannen.
  36. vprę́gəlj, -glja, m. = pregelj: drenov, tudi železen klin, ki ga vtaknejo pri vpreganju v jarem in oje, Notr.
  37. vprẹ̑k, adv. quer, querüber, in die Quere; proti Jerihu v., Dalm.; v. priti, in die Quere kommen, Cig.; — vse vprek, alles durcheinander, kunterbunt; vprek kupiti, in Bausch und Bogen kaufen, Cig.; v. besedovati, nur im allgemeinen sprechen, LjZv.; — überhaupt: dela kakor vprek pijanci, vzhŠt.; — entgegen: zgodovini, resnici v., Levst. (Zb. sp.); v. biti zakonu, gegen das Gesetz verstoßen, DZ.
  38. vprẹ̑ka, f. die Quere, Jan.
  39. vprẹ̑koma, adv. quer, querüber, Jan.
  40. vprę́sti, vprę́dem, vb. pf. einspinnen.
  41. vprẹ́ti, -prèm, vb. pf. verhindern ( prim. vpirati).
  42. vprę́zati, -am, vb. impf. = vpregati, einspannen.
  43. vprę̑žən, -žna, adj. Einspann-, Zug-; vprežna živina.
  44. vprę̑žnik, m. der Einspanner, Cig.
  45. vzprejẹmalíšče, n. das Aufnahmshaus, DZ.
  46. vzprejẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vzprejeti, nk.
  47. vzpreję́ti, -prẹ́jmem, vb. pf. = sprejeti, nk.
  48. zanaprẹ̑j, adv. = za naprej, künftighin.
  49. zaprẹ̑čba, f. die Verhinderung, nk.
  50. zaprẹ̑čək, -čka, m. das Hindernis, C.
  51. zaprẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zaprečiti, Z., nk.
  52. zaprę́či, -prę́žem, vb. pf. 1) = upreči, einspannen, anspannen; zaprezi! einspannen! — 2) = zapeti, zuknöpfeln: z. suknjo, C.
  53. zaprẹ́čiti, -im, vb. pf. verhindern, Cig., Jan., C., nk.
  54. zaprẹ̑čka, f. das Hindernis, C.
  55. zaprę̑da, f. das Gewirr, die Verwickelung, Guts., Mur., Cig.; — verworrene Haare o. Fäden, die Klatte, Cig.
  56. zaprę́dati, -am, vb. impf. ad zapresti; zuspinnen, einspinnen, Cig., Jan.; z. se, sich einspinnen, Cig., Jan., nk.
  57. zaprę̑dba, f. das Einspinnen, Šol.
  58. zaprę̑dək, -dka, m. 1) die eingesponnene Insectenpuppe, der Cocon, Cig., Jan., C., Erj. (Ž.), Levst. (Nauk), nk.; — eingesponnenes Gewürm, ein Raupennetz, C.; — 2) die Verwirrung, C.
  59. zaprę̑denost, f. der Zustand der Einschließung im Cocon, Cig.
  60. zaprèg, -prę́ga, m. der Riegel, Dict.
  61. zaprę̑ga, f. 1) die Einspannung, Mur., Cig.; — 2) das Gespann, Jan.; — 3) das Pferdegeschirr, Jan., DZ.; — 4) v zaprege stopiti, den Anlauf nehmen, Jan.
  62. zapregáč, m. der Schurzgürtel, Jan. (H.); — hs.
  63. zaprę́gati, -am, vb. impf. ad zapreči; anspannen; hlapec že zaprega.
  64. zaprę́gəlj, -glja, m. der Setznagel am Joch, C.
  65. zaprę̑ja, f. das Raupengespinst, C.
  66. zaprę́jiti, -im, vb. pf. zuschnallen, Rez.- C.; — prim. 2. preja.
  67. zaprẹ̑ka, f. die Hemmung, das Hindernis, Jan., nk.
  68. zaprẹ̑klati, -am, vb. pf. mit Stangen, Latten versperren, Cig.
  69. zaprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) zuspinnen: pajek luknjo zaprede; — 2) einspinnen; pajek muho v svojo mrežo zaprede; — z. se, sich einspinnen, sich verpuppen; gosenice so se zapredle; — 3) verwirren, Cig.
  70. zaprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) schließen, zumachen; z. vrata, okno; z. hlev, sobo, škrinjo; z. nožič, das Taschenmesser einklappen; z. se, sich schließen; zufallen; vrata so se sama od sebe zaprla; nebo se je zaprlo = dežja ni, Cig., Ravn.- Valj. (Rad); — verschließen ( fig.); z. srce, Cig.; srce pregreham zaprto, Cig.; — 2) einschließen, einsperren; živino v hlev, kuretino v kurnik z.; z. koga v sobo; z. se v sobo; — zaprto morje, ein geschlossenes Meer, Jes.; — verhaften, in Arrest bringen, einkerkern; tatu so zaprli; zaprt biti; imeti koga zaprtega; — versperren; cesto, pot, prehode komu z.; dovoz z., die Zufuhr abschneiden, Cig.; sneg nam je vas zaprl, C.; — voda se mu je zaprla, er leidet an Harnverstopfung, Cig.; — zaprt, verstopft, hartleibig; — besedo z. komu, jemanden verstummen machen, C.; sapo z., den Athem benehmen; ( fig.) mundtodt machen; — na zaprto kupiti, ohne offene Frist kaufen, Svet. (Rok.).
  71. zaprẹtíti, -ím, vb. pf. drohen; z. komu s čim, jemandem etwas androhen, Cig., Jan.; z. komu kaj: z. komu globo, DZkr.; — drohend einschärfen, Mur.- Cig., Jan., Cig. (T.); koza zapreti svoji kozičici, vrat ne odpret, Met.
  72. zaprę́zati, -am, vb. impf. = zapregati.
  73. zaprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern, Cig.
  74. zaprę̑žən, -žna, adj. zum Einspannen dienend, Einspann-, Jan. (H.).
  75. zlatoprę̑dəc, -dca, m. der Goldspinner, Jan.
  76. zlatoprę̑dka, f. die Goldspinnerin, Jan.
  77. afektācija, f. die Affectation ( stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.
  78. ȃjs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako mu je na levo iti, Mur., SlGor., jvzhŠt.; ajs k sebi! drugod samo priganjajo s to besedo, Fr.- C., Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ájs.
  79. ȃjskavəc, -vca, m. kdor vedno ajska vpreženim volom, M.
  80. àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.- Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
  81. akoprȃm, conj. = akoprem, Levst. (Sl. Spr.).
  82. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
  83. asteroīd, m. majhna premičnica, der Asteroid, Cig. (T.), nk.
  84. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
  85. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
  86. bacáti, -ȃm, vb. impf. = kobacati, auf allen vieren kriechen (o človeku), Z.; langsam einhergehen: pred njim baca velik kodrast pes, Bes.
  87. bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.
  88. bacljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig einhergehen, Z.; Če mož h kakemu prijat'lju gre, Precej za njim bacljaš, Npes.-K.; — prim. bacati.
  89. báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.
  90. bahàv, -áva, adj. prahlsüchtig, großsprecherisch, Cig., Jan.
  91. 1. barı̑gla, f. 1) das Fuhrfass, das Lägel: v bariglah, ki so razne velikosti, se vino prevaža, Kr., jvzhŠt.; — 2) = pútrih, SlGor.; die Weinflasche, Mur.; — prim. it. barile.
  92. bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče- Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle ( t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
  93. bȃs, m. 1) die Bassstimme, der Bass; debeli bas, der Großbass, glavni b., der Contrabass, mali b., das Bassetchen, Cig.; — 2) die Bassgeige; Ne maram, zavpije, za gosli, za bas, Preš.
  94. báti se, bojím se, vb. impf. Furcht haben, fürchten; b. se koga, česa, jemanden, etwas fürchten; bojim se, da bo jutri deževalo, bojim se, da bi jutri ne deževalo, ich fürchte, dass es morgen regne; bojim se, da se mu bo, da se mu ne bi kaj pripetilo, ich fürchte, dass ihm etwas zustoße; jaz se ne bojim, da bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; Bedenken tragen, fürchten; Z roko migni, ak' bojiš se govorit', Preš.; on se boji tudi najmanjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za koga, um Jemanden fürchten, besorgt sein; sich scheuen, Scheu haben, bati se dela, arbeitsscheu sein.
  95. bažílika, f. = prežilika, Štrek.
  96. bəbljáti, -ȃm, vb. impf. lallen, Cig.; unverständlich sprechen, Levst. (Rok.); — prim. bəbati.
  97. bəgȃnica, f. 1) potica, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Palmbusch, Z., Bohinj- C.; — nam. gibanica; zaradi pomena prim. presnec.
  98. bẹlopíkast, adj. weißsprenkelig, Cig.
  99. bẹlọ̑st, f. = belota, beloba, Mur., Cig.; teh zobi b., Kast.; snega b., Preš.
  100. bẹlóta, f. die Weiße, das Weiß, die weiße Farbe, Mur., Cig., Jan.; celo na velikem belem prtu ugledate najprej črn madež, če je prav majhen: oskrunjena je belota, Jurč.

   4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA