Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pre (4.501-4.600)

  1. oprę́zən, -zna, adj. vorsichtig, Jan., Šol., C.; z opreznimi stopinjami, oprezni in strašljivi ljudje, Jurč.; oprezni molk, die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.); umsichtig, Cig. (T.); — hs.
  2. oprę́znost, f. die Vorsicht, die Behutsamkeit, Jan., Cig. (T.), DZ.; — hs.
  3. oprę́zovanje, n. 1) das Lauern; o. na vreme, das Beobachten des Wetters, Cig.; — 2) das Zögern, Cig., Jan.
  4. oprę́zovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. 1) lauern, spähen; = zijala prodajati in na besede streči, Št.; v snu je vso noč oprezoval okoli zlatarjev, Erj. (Izb. sp.); ob cesti oprezovajo sestradane vrane, Erj. (Izb. sp.); — 2) säumen, zögern, Cig., Jan., M., Ravn.; on je predolgo obiral se in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.
  5. oprę́zovavəc, -vca, m. der Säumer, Jan.
  6. oprę́zovavka, f. die Säumerin, Jan.
  7. oprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern, erlauschen, C., Svet. (Rok.).
  8. oprę̑ženica, f. der Schleieraffe (colobus guereza), Erj. (Ž.).
  9. osprẹ̑dək, -dka, m. die Fronte, Jan.
  10. osprẹ̑dje, n. das Vordere, die Façade ( arch.), Cig. (T.); — v skrajnem ospredju, im äußersten Vordergrund, Navr. (Let.); das Proscenium, Cig. (T.); — der Vordergrund eines Gemäldes, Cig. (T.).
  11. paprenják, m. das Pfefferbrot, Valj. (Rad).
  12. pepreník, m. = poprenik, der Pfefferkuchen, Blc.-C.
  13. peteropredáłen, -łna, adj. fünffächerig, Cig.
  14. podprę́či, -prę́žem, vb. pf. p. konja, ein Pferd gürten, Dict., Cig.
  15. pòdprẹ̑dnik, m. der Subprior, Let.
  16. pòdpredsẹ̑dnik, m. der Vicepräsident, der Obmannsstellvertreter, nk.
  17. podpredsẹ̑dništvọ, n. das Amt eines Vicepräsidenten oder Obmannsstellvertreters, nk.
  18. podprèg, -prę́ga, m. der Gurtriemen bei Saumpferden, Rib.- Mik.
  19. podprę́gati, -am, vb. impf. ad podpreči, Jan. (H.).
  20. podprẹ́ti, -prèm, vb. pf. unterstemmen, unterspreizen, stützen; zid, veje s sadjem preobložene p.; p. se z rokama, die Hände in die Seiten setzen, Cig.; — komolce p., die Arme aufstützen, Cig.; — p. koga, jemandem unter die Arme greifen, Cig.; — podprt, corpulent, Cig.; — prošnjo p. (begründen), Cig.
  21. polupoprẹ̑čnik, m. der Halbmesser, Cig. (T.); — rus.
  22. poluprẹ̑čnik, m. = polupoprečnik, Jan.
  23. polupremę̑rnik, m. der Halbmesser, (polopr-) Cig., Jan.
  24. polupresę̑žnik, m. = polupremernik, (polopr-) Cig.
  25. polupretę́kəł, -tékla, adj. halbvergangen, nk., (polopr-) Cig., (polpr-) Jan.
  26. ponaprẹ̑dščina, f. der Vorschuss, Cig. (T.), DZ., Nov.
  27. ponaprẹ̑j, adv. im voraus, DZ.
  28. poprẹ́čən, -čna, adj. 1) quer, Quer-; poprẹ̑čna dolina, das Querthal, Cig., Jan.; poprečni črtež, das Querprofil, Jan.: poprečna ladja, das Querschiff ( arch.), Cig. (T.); poprečno merilo, der Transversalmaßstab, Cel. (Geom.); — 2) durchschnittlich, Durchschnitts-: poprečno število, poprečna cena, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; poprečni plačilni rok, der mittlere Zahlungstermin, Cel. (Ar.).
  29. poprẹčeváti, -ȗjem, vb. impf., Z., pogl. poprekovati.
  30. poprę́či, -prę́žem, vb. pf. den Pferdegurt umlegen, C.; p. konja, Habd.; — pogl. podpreči.
  31. poprẹ̑čina, f. 1) die Quere, Cig., Jan.; — 2) das Durchschnittliche, der Durchschnitt, Zv.
  32. poprẹ̑čkem, adv. = poprek, Mur., C., SlGor.
  33. poprẹ̑čki, adv. poprek, Mur., C., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  34. poprẹ̑čnica, f. 1) das Querbrett, Cig., C.; die Querleiste, Jan.; — 2) das Querthal, Rut. (Zg. Tolm.); — 3) die Querlinie, Cig.
  35. poprẹ̑čnik, m. 1) der Querbalken, C.; — 2) der Querschlägel (kij s poprečno glavo), C.; — 3) der Durchmesser, Cig. (T.); ( rus.).
  36. poprẹčnína, f. das Pauschale, DZ.
  37. poprẹčnják, m. ein zwischen Fässer quer über den Wagen gelegter Prügel, C.
  38. poprẹ́čnost, f. der Querstand, die Quere, Cig., Jan.
  39. poprẹ̑d, adv. = poprej, vorher, früher; popred je delo ko jelo, man muss arbeiten, wenn man essen will, C.; popred ko, eher als, C.
  40. poprẹ́dnji, adj. der Zeit nach vorausgehend, früher, C., Krelj; poprednja sodba, das Präjudicat, Cig.
  41. pópreg, m. das Tragband für eine Rückenlast, Savinska dol.; — prim. podpreg.
  42. popreglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. revidieren, Jan. (H.).
  43. popregledováti, -ȗjem, vb. impf. ad popregledati; revidieren, Levst. (Nauk).
  44. poprẹ̑j, adv. vorher, vormals; poprej je bilo tako, zdaj pa je drugače; — früher: poprej ali pozneje; p. ko (nego, neli), eher als, bevor.
  45. poprẹ́jnji, adj. = poprejšnji, Guts., C.; moja poprejnja nepokorščina, Guts. (Res.).
  46. poprẹ́jšnji, adj. vorig, vorherig, früher; poprejšnji župan, poprejšnja vlada; poprejšnji dan, der vorausgehende Tag.
  47. poprẹ̑k, adv. 1) quer, in die Quere, überzwerch; p. dejati kaj; p., im Durchmesser, Cig. (T.); p. koga gledati, jemanden mit scheelen Augen ansehen, Cig., C.; p. se gledata, sie stehen auf gespanntem Fuße, Cig.; — 2) im Durchschnitt, durchschnittlich; — in Bausch und Bogen; p. kupiti; p. pogoditi se; p. vse, überhaupt alles, vsi poprek, alle durcheinander, jvzhŠt.; überhaupt, im allgemeinen, Mur., Cig., Jan., C., M.
  48. poprẹ̑ka, f. die Querstange, Z.; — das Mahlsteineisen, C.
  49. poprẹ̑kljati, -am, vb. pf. verlatten, Cig.; p. streho, Ig.
  50. poprẹkováti, -ȗjem, vb. impf. schielen, Jan.
  51. poprenják, m. die Pfefferbüchse, Jan. (H.).
  52. poprę́nka, f. 1) der Pfefferkuchen, Cig.; — 2) = poprenjak, Jan. (H.).
  53. poprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) aufspinnen, verspinnen; vse predivo p.; — 2) ein wenig spinnen.
  54. poprẹtíti, -ím, vb. pf. eine Drohung aussprechen; popretil je vetrom in morju, Trub., Dalm.; z nesrečo p., ein Unglück androhen, Dalm.; tudi: p. se, ogr.- M.
  55. popreudáriti, -dȃrim, vb. pf. nacheinander erwägen, SlN.
  56. poprezováti, -ȗjem, vb. impf. streben, trachten, Mur.; tudi: p. se, sich bestreben, Mur.
  57. posprẹ́miti, -im, vb. pf. 1) (ein wenig) begleiten, Cig., Jan., M.; — 2) abräumen: z mize p.; — aufräumen; p. po sobi.
  58. posprẹ́mljanje, n. das Ab-, Aufräumen.
  59. posprẹ́mljati, -am, vb. impf. ad pospremiti; ab-, aufräumen.
  60. povprẹ́čən, -čna, adj. durchschnittlich, Cig. (T.), DZ., nk.; Pauschal-, Jan., Cig. (T.); povprẹ̑čne svote, die Pauschalbeträge, DZ.
  61. povprẹčnína, f. das Pauschale, Cig. (T.), DZ.
  62. povprẹ̑k, adv. = poprek, schräge, überzwerch, Jan. (H.); — durchschnittlich: p. rečeno, durchschnittlich genommen, Nov.; p. zvedeti ceno, Levst. (Nauk); pauschaliter, in Bausch und Bogen, Jan. (H.).
  63. povprẹ̑kọ, adv. p. peti, beim Singen überschlagen, LjZv.
  64. pozaprę́ti, -prèm, vb. pf. nacheinander einsperren; zdaj so tatove že precej pozaprli; nacheinander zusperren; prodajalnice so že pozaprli.
  65. priprę́či, -prę́žem, vb. pf. dazuspannen, beispannen; h konju kravo p.; p. še dvoje konj; — vorspannen, Jan.
  66. priprę́dati, -am, vb. impf. ad pripresti, Cig.
  67. priprę̑ga, f. der Vorspann, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ., nk.
  68. priprę́ganje, n. das Dazuspannen, das Vorspannen.
  69. priprę́gati, -am, vb. impf. ad pripreči; dazuspannen, vorspannen.
  70. priprẹ̑ma, f. die Vorbereitung, die Zurüstung, Cig. (T.), DZ.; začeti kaj s premalo pripremo, DSv.
  71. priprẹ́miti, -im, vb. pf. 1) vorbereiten, Jan. (H.); — 2) = pomagati: pripremite malo! Dol.; — 3) živino p. = drugemu pastirju jo izročiti, Dol.
  72. priprẹ́mljati, -am, vb. impf. ad pripremiti; vorbereiten, Jan. (H.); p. za vojsko, mobilisieren, DZ.
  73. priprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) dazuspinnen, anspinnen; — 2) durch Spinnen erwerben, erspinnen.
  74. priprę̑štvọ, n. das Vorspannwesen, Cig.
  75. priprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) klemmen: p. nogo, roko, den Fuß, die Hand (zwischen die Thür) klemmen, Cig., Levst. (Rok.); — 2) p. vrata, die Thüre zulehnen; vrata so priprta; — ( fig.) usta komu p., jemandem den Mund stopfen, C.; — 3) arrestieren, Jan.; in Verwahrung nehmen: župan odganjanca pripre, Levst. (Nauk); začasno p. koga, jemanden in vorläufige Verwahrung nehmen, DZ.
  76. priprę̑za, f. = priprega: das Riemenpferd, V.-Cig.
  77. priprezáč, m. derjenige, der Vorspann leistet, Bes.
  78. priprę́zati, -am, vb. impf. = pripregati, Z.
  79. priprèž, -prę́ža, m. der Vorspann, Mur., Jan., C.; tudi: príprež, Valj. (Rad), vzhŠt.
  80. priprę́žən, -žna, adj. Vorspann-, Cig., Jan., DZkr., nk.; priprę̑žni konj, das Vorspannpferd, Cig.; priprežni pooblaščenec, der Vorspannscommissär, Levst. (Nauk).
  81. priprę̑ženəc, -nca, m. das Beipferd, das Vorspannpferd, Cig., M.
  82. priprę̑žnik, m. der Vorspanner, Jan., Glas.
  83. priprežnína, f. die Vorspannsgebür, DZ., DZkr.
  84. računopreglę̑dnik, m. der Rechnungsrevisor, DZ.
  85. razprẹ́čati, -am, vb. pf. (die Haare) abtheilen: lasje lepo razprečani in razčesani, Str.
  86. razprę́či, -prę́žem, vb. pf. ausspannen, abspannen, Cig., Jan.
  87. razprẹ́čiti, -im, vb. pf. r. noge, die Füße auseinandersperren, Mur.; = r. se, Let.
  88. razprẹ̑čkati, -am, vb. pf. abtheilen (von den Haaren): r. si lase, Z.
  89. razpredẹ̀ł, -dẹ́la, m. die Abtheilung, nk.; — die Colonne, die Rubrik, DZkr.
  90. razpredẹ̑łək, -łka, m. die Abtheilung: poseben r. prisilne delarnice, Levst. (Nauk); — die Rubrik, DZ.
  91. razpredẹ́łən, -łna, adj. tabellarisch, Jan. (H.).
  92. razpredẹlíti, -ím, vb. pf. abtheilen, nk.; — parcellieren, DZ.; — rubricieren, Jan. (H.).
  93. razpredẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razpredeliti, Jan. (H.).
  94. razpredẹ̑łnica, f. die Tabelle, Levst. (Močv.); kazenske razpredelnice, Strafregister, DZ.
  95. razprę̑ga, f. das Ausspannen, Cig., vzhŠt.- C.
  96. razprę́gati, -am, vb. impf. ad razpreči; ausspannen, Cig., Jan.
  97. razpreglèd, -glę́da, m. die Evidenz, DZ., nk.; na razpregledu imeti, Levst. (Nauk).
  98. razpreglę́dən, -dna, adj. Evidenz-: razpreglę̑dni predpis, die Evidenzvorschrift, DZkr.; — übersichtlich, Nov., nk.
  99. razpreglę̑dnica, f. das Register, Jan. (H.).
  100. razprę́gniti se, -prę̑gnem se, vb. pf. aufspringen (von Samenkapseln), C.; — prim. prezati se.

   4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA