pre (4.401-4.500)

4401. nepreskrbljèn, -éna, adj. unversorgt.
4402. nepreslẹ̑doma, adv. ununterbrochen, V.-Cig.
4403. nepreslíšən, -šna, adj. ohrzerreißend, Cig. (T.).
4404. neprestán, adj. unaufhörlich, stetig, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- M., C.; naš neprestani odvetnik, unser stetiger Mittler, Krelj; — neprestano, unaufhörlich, unablässig, Cig., Jan., Boh.- M., nk.
4405. neprestȃnce, adv. unaufhörlich, Guts.- Mik., Vest., Raič ( Let.).
4406. neprestȃnoma, adv. unaufhörlich, Hal.- C., ogr.- Mik.
4407. neprestánost, f. die Unablässigkeit, die Stetigkeit, Cig. (T.).
4408. neprestávən, -vna, adj. unüberstellbar: neprestavni prazniki, unbewegliche Feiertage, Cig., Jan.; — unübersetzbar, Jan. (H.).
4409. neprestǫ́jən, -jna, adj. unaufhörlich, ununterbrochen, ogr.- C.
4410. neprestǫ́pən, -pna, adj. unüberschreitbar: neprestopna doba, die Praeclusivfrist, die Fallfrist, Levst. (Pril.); neprestopno število, die Maximalzahl, Levst. (Pril.); do neprestopnih ... gld., bis zum Höchstbetrage von ... fl., Levst. (Pril.); — unübertretbar: neprestopna postava, Str.
4411. neprestrȃšen, adj. unerschrocken, furchtlos.
4412. neprestrȃšenost, f. die Unerschrockenheit.
4413. neprešę́rən, -rna, adj. = prešeren, übermüthig, C., Jsvkr., Bas.
4414. nepreštẹ̑t, adj. ungezählt, unzählig, Cig., Jan., Navr. (Let.), nk.
4415. 1. nepreštẹvèn, -éna, adj. = nepreštet: neprešteveno veliko solnčnega prahu, Pohl.- Valj. (Rad).
4416. 2. nepreštẹ́vən, -vna, adj. unzählbar, Mur., Dan., Zora, Cv.
4417. nepreštẹ́vnost, f. die Unzählbarkeit, Mur., Cig.
4418. nepretȓgan, adj. ununterbrochen.
4419. nepretȓganost, f. die Continuität, Jan. (H.).
4420. nepretȓgoma, adv. ununterbrochen.
4421. nepretŕpən, -pna, adj. unerträglich, Vrt.
4422. nepretŕžən, -žna, adj. ununterbrochen, immerwährend, ogr.- C.; stetig, Cig. (T.).
4423. nepretŕžnost, f. die Stetigkeit, Cig. (T.).
4424. nepreudárən, -rna, adj. unbedacht, unbesonnen, Jan.
4425. nepreudȃrjen, adj. unüberlegt.
4426. neprevédən, -dna, adj. unübersetzbar, Jan. (H.).
4427. neprevẹ́sən, -sna, adj. wagrecht, horizontal, Cel. (Geom.), Žnid.
4428. neprevídən, -dna, adj. 1) unvorsichtig; neprevidno, po neprevidnem, unvorsichtiger Weise; — 2) undurchsichtig, ogr.- C.
4429. neprevı̑dnež, m. der Unvorsichtige.
4430. neprevídnost, f. 1) die Unvorsichtigkeit; — 2) die Undurchsichtigkeit, ogr.- C.
4431. neprevı̑doma, adv. unvorhergesehen, unvermuthet, unerwartet, Mur., Cig.; smrt hodi neprevidoma ino po noči kakor tat, Ravn.
4432. neprevǫ̑dnik, m. der Nichtleiter, der Isolator, ( phys.) Cig. (T.), C.
4433. neprevzę̑tost, f. die Unbefangenheit, Cig. (T.).
4434. nesprebítən, -tna, adj. = 2. neprebiten, Cig., Jan.
4435. nespremı̑slək, -sləka, (-səłka), m. = nepremislek, Mur., C.
4436. nespremı̑šljen, adj. = nepremišljen, Mur., Cig., Jan.
4437. nesprę̑t, f. die Ungestalt, ein missgestalteter Mensch, BlKr.- Mik.
4438. nesprèt, -prę́ta, m. = nespreten človek, Valj. (Rad).
4439. nesprę́tən, -tna, adj. 1) ungeschickt, plump; — 2) ungestaltet, Jan.; n. plod, die Missgeburt, C.
4440. nesprę́tnost, f. die Ungeschicktheit, die Plumpheit.
4441. odprę́či, -prę́žem, vb. pf. 1) losspannen; — 2) = odpeti, aufknöpfen, aufhefteln: oblačilo o., C.
4442. odprẹ́da, adv. = od spredaj, Rez.- C.
4443. odprę́dati, -am, vb. impf. ad odpresti, Cig.
4444. odprẹ̑dək, -dka, m. das Vordertheil, Jan.
4445. odprę̑ga, f. die Losspannung, Z.
4446. odprę́gati, -am, vb. impf. ad odpreči; losspannen, konje o.
4447. odprę́jiti, -im, vb. pf. aufschnallen: o. oblačilo, Rez.- C.
4448. odprẹ̑ma, f. die Spedition, Jan. (H.).
4449. odprẹ̑mən, -mna, adj. Speditions-, Jan. (H.).
4450. odprẹ́miti, -im, vb. pf. = odpraviti, absenden, expedieren, abfertigen, C., jvzhŠt.
4451. odprẹ́mljati, -am, vb. impf. ad odpremiti, C., jvzhŠt.
4452. odprẹ̑mnica, f. das Speditionscomptoir, Jan. (H.).
4453. odprę́sti, -prę́dem, vb. pf. abspinnen: dolg o., Cig.
4454. odprẹ́ti, -prèm, vb. pf. öffnen; vrata na stežaj o., die Thür angelweit öffnen; vrata so se odprla, die Thür ist aufgegangen; knjigo, usta o.; oči komu o., jemandem die Augen auswischen, öffnen, Cig.; mrliča o., einen Leichnam obducieren, Cig.; — odprt, offen; odprto morje, die offene See, Cig. (T.), Jes.; — odprt biti, Leibesöffnung haben, Cig.; — na odprto pogoditi se (mit offener Frist, mit einer Bedenkzeit), Svet. (Rok.); na odprto kupiti, auf Probe kaufen, Svet. (Rok.).
4455. odprę́zati, -am, vb. impf. = odpregati, Z.
4456. odsprẹ̑d, adv. = odspredaj, Trub., Kr.
4457. odsprẹ́da, adv. = odspredaj, C.
4458. odsprẹ́daj, adv. vorne.
4459. odsprẹ̑dje, n. die Façade, Jan.; — der Vordergrund, nk.
4460. odsprẹ̑dnji, adj. = sprednji, der vordere.
4461. oprẹ́čati, -am, vb. pf. o. lase, die Haare abtheilen, Cig.; — prim. prečka.
4462. oprę́či, -prę́žem, vb. pf. bespannen: o. se = vrv na sebe dejati, s katero kdo n. pr. pelje voziček, Ljub.
4463. opredáliti, -ȃlim, vb. pf. mit Fächern versehen, ausfachen, Cig.
4464. 1. oprę́dati, -am, vb. impf. ad 1. opresti; umspinnen, Cig., Jan.
4465. 2. oprę́dati, -am, vb. impf. ad 2. opresti; im Umsinken begriffen sein, zugrunde gehen, C.
4466. opredẹ̑łba, f. die Definition, Cig. (T.), DZ., Lampe (D.); — prim. opredeliti.
4467. opredẹ̑łək, -łka, m. = opredelba, Jan.
4468. opredẹlı̑təv, -tve, f. = opredelba, Jan. (H.).
4469. opredẹlíti, -ím, vb. pf. absondern, abtheilen, DZ., Zora; — definieren, Jan., Cig. (T.); cerkev je vse krščanske resnice cerkveno opredelila, Cv.; ( stsl., rus.).
4470. opredẹljȃj, m. = opredelba, die Definition: stvarni o., die Realdefinition, Cig. (T.).
4471. opredẹ́ljati, -am, vb. impf. ad opredeliti, Cig. (T.).
4472. opredẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. = opredeljati, Jan.
4473. oprẹ̑dje, n. der Vordergrund, Jan.
4474. oprę̑dnica, f. das Spinnermahl, Jan.
4475. oprẹ̑dnik, m. die Schürze, Jan.
4476. oprę́dniti, -prę̑dnem, vb. pf. = 2. opresti, umsinken, C.
4477. oprę̑ga, f. das Geschirr: konjska o., Cig., Jan.
4478. oprẹ̑ka, f. 1) der Widerspruch, der Widerstreit, Cig. (T.), DZ., SlN.- C.; v opreki biti, widerstreiten, Cig. (T.); — 2) = zapreka, C., Zora.
4479. oprę́kəlj, -klja, m. ein Musikinstrument: das Hackbrett, das Cymbal, Gor.; — prim. nem. "Hackbrettel".
4480. oprẹ̑klati, -am, vb. pf. 1) mit einem Prügel, einer Stange überall abschlagen ( z. B. das Obst von den Bäumen), Cig., Jan., M.; — 2) mit Latten versehen, belatten, Cig., Jan.; oder o., s preklami obiti, Polj.
4481. oprę́klje, f. pl. = oprekelj, Notr.
4482. oprẹ̑ma, f. die Ausstattung, die Ausrüstung, Cig. (T.), DZ., Nov.
4483. oprę́mati, -am, vb. pf. verbrämen, Cig.; — po nem.; prim. opramati.
4484. oprẹ̑mək, -mka, m. tudi pl. opremki, das Hinterkorn, Dict., Cig., C.; slabejše žito, ki se pri vejanju s plevami pomeša, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Kras, Dol.
4485. 1. oprẹ́miti, -im, vb. pf. ausrüsten, Cig. (T.), DSv.; za potovanje koga o., C.; o. ladijo, auftakeln, Cig.
4486. 2. oprę́miti, -im, vb. pf. = opremati, Jan.
4487. oprẹ́mljati, -am, vb. impf. ad 1. opremiti, Jan. (H.).
4488. oprẹ́sən, -sna, adj. 1) ungesäuert; opresen kruh; ob opresnem kruhu živeti, von ungesäuertem Brote leben, Ravn.- Mik.; opresno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Cig., Pohl. (Km.); opresna repa, Ravn. (Abc.); — opresno mleko, frische Milch, Notr.; — 2) grob; opresno platno, Kr.; — opresno oblečen = preprosto, vsednje oblečen, Notr.; — opresen zid = zid brez malte, GBrda.
4489. oprẹsnáča, f. = opresnik, Cig.
4490. oprẹ̑snik, m. ungesäuertes Brot, Mur., Cig., Jan., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Burg.
4491. oprẹsnína, f. Ungesäuertes, Mur., Ravn.- Valj. (Rad); frisches Gemüse, Cig., C., Ravn. (Abc.); — frisches Grünfutter, C.
4492. 1. oprę́sti, -prę́dem, vb. pf. umspinnen; pajek muho oprede.
4493. 2. oprę́sti, -prę́dem, vb. pf. umsinken, zusammensinken, Cig., Jan.; od strahu o., Bes.- C.; od slabote o., Gor.- Mik.; od lakote o., Glas.; — zugrunde gehen, Cig., Jan.; živina je opredla, Ravn.; — fallen: Benetke bodo opredle, Vod. (Izb. sp.); opredel je, er ist mit seinem Vermögen fertig, Cig.; es ist aus mit ihm, Bes., Kr.
4494. oprę́šati, -am, vb. pf. abpressen, auskeltern, Cig.; — prim. prešati.
4495. oprę̑šnik, m. die Leinöldrüse, die Leinöltrester, Gor.; — tudi neka psovka malopridnemu človeku: zopet ne bo nocoj domu mojega oprešnika, Glas.
4496. oprẹ́ti, -prèm, vb. pf. anspreizen, anstützen, Cig., Jan.; drevesa, kozolce o. z opornjami, Polj.; vaje v oprti leži, Übungen im Liegenstütz, Telov.; puško o., das Gewehr anlegen, richten, Danj. (Posv. p.); — o. koga, jemandem hilfreiche Hand reichen, V.-Cig.; o. se, sich anstemmen, sich stützen, sich anlehnen; o. se na kaj, Mur., Cig., Jan.; — o. se na dokaz, einen Beweis aufstellen, Cig.
4497. oprę̑z, m. die Umsicht, Cig. (T.); na oprezu biti, vorsichtig sein, auf der Hut sein, achtgeben, Šol., Zora; — hs.
4498. oprę̑za, f. = oprez, Cig., C.
4499. oprę́zati, -am, vb. impf. = oprezovati, Svet. (Rok.); tudi: o. se, Glas.
4500. oprę́zavəc, -vca, m. der Zögerer, Cig.

   3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani