Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pre (4.201-4.300)

  1. izpremísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) = premisliti, Mur.; izpremišljen, vorbedächtig, discret, Cig., Jan.; vorsätzlich: izpremišljeno ubijanje, C.; — 2) i. se, sich eines andern besinnen, den Entschluss ändern, Cig., Jan., C.
  2. izpremíšljati, -am, vb. impf. ad izpremisliti, Cig.
  3. izpremišljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = premišljevati, Valj. (Rad); — 2) i. se, vb. impf. ad izpremisliti se, Z.
  4. izprẹ́miti, -im, vb. pf. = spremiti, Trub., Levst. (Nauk).
  5. izpremladíti se, -ím se, vb. pf. jung werden, sich verjüngen, Jan.
  6. izpremlajáč, m. človek, ki se izpremlaja, Polj.
  7. izpremlájati se, -am se, vb. impf. ad izpremladiti se; — kindische Possen treiben, scherzen, Gor.- Cig.; otroci se izpremlajajo, Polj.; — eine Arbeit, wie zum Scherz, ohne Ernst und Erfolg verrichten, Gor.
  8. izpremlájavəc, -vca, m. kdor se pri delu le izpremlaja, Gor.
  9. izpremlajeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = izpremlajati se, sich verjüngen, Jan.
  10. izprẹ́mljati, -am, vb. impf. izpremiti, = spremljati, Trub., Levst. (Nauk).
  11. izprẹ̑mnik, m. der Vorspann leistet, der Vecturant, Levst. (Nauk).
  12. izprẹ̑msati, -am, vb. pf. 1) erzwingen, Z.; — 2) dobro i. koga, jemandem ein Capitel lesen, ("izprejmsati") Trub. (Post.).
  13. izprẹ̑mski, adj. Vorspanns-: i. zakupnik, der Vorspannspächter, Levst. (Nauk).
  14. izprenevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. dem Glauben abtrünnig machen: i. koga, i. se, C.
  15. izpreobráčanje, n. das Bekehren; i. nejevernikov, die Heidenbekehrung, Cig.
  16. izpreobráčati, -am, vb. impf. ad izpreobrniti; i. nevernike; — i. obligacije, convertieren, DZ.
  17. izpreobračȃvəc, -vca, m. der Bekehrer: i. nevernikov, der Heidenbekehrer, Cig.; — der Proselytenmacher, Jan.
  18. izpreobrnı̑telj, m. der Bekehrer, Cig.
  19. izpreobrnı̑təv, -tve, f. die Bekehrung.
  20. izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.
  21. izpreobŕnjenəc, -nca, m. der Bekehrte, der Proselyt, Cig., Jan., Let.
  22. izpreobŕnjenje, * n. die Bekehrung, Jan.; — die Sinnesänderung, Cig.
  23. izpreobŕnjenka, f. die Bekehrte, Cig., Jan.
  24. izpreobúti, -ȗjem, vb. pf. = preobuti, Z.
  25. izpreopíti se, -píjem se, vb. pf. sich betrinken, M.
  26. izpreperẹ́ti, -ím, vb. pf. = prepereti, Cig.
  27. izpreplésti, -plétem, vb. pf. verflechten: i. med seboj, in einander verflechten, Zora; izprepleten, verflochten, Cig. (T.).
  28. izprerokováti, -ȗjem, vb. pf. = izprorokovati, Dalm.- C.
  29. izprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) mit dem Spinnen fertig werden, ausspinnen; — verspinnen, Cig.; vse predivo i., jvzhŠt.; — 2) i. se, sich entspinnen, Cig.
  30. izprę́šati, -am, vb. pf. auspressen.
  31. izpreudȃrək, -rka, m. = preudarek, die Ueberlegung, Z.; i. si vzeti, bedenken, C.
  32. izpreudárən, -rna, adj. bedächtig, klug, C.
  33. izpreudáriti, -ȃrim, vb. pf. = preudariti, C., Z.
  34. izpreumẹ́tən, -tna, adj. verständig, C.
  35. izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.
  36. izpreumẹ́tnost, f. die Einsicht, die Geschicklichkeit, C.
  37. izpreúmiti, -im, vb. pf. eines andern belehren, i. koga, C., Z.
  38. izpreȗmljaj, m. lichter Zwischenraum (bei Verrückten), Cig.
  39. izprevȃjati, -am, vb. impf. ad izprevoditi; 1) hin- und herführen; herumführen; konje izprevajajo po vožnji, da se polagoma ohlade, jvzhŠt.; — 2) begleiten, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; mrtveca i., eine Leiche begleiten, BlKr.- M.; duhovnik izprevaja, der Priester hält ein Begräbnis ab, BlKr.
  40. izprevȃjavəc, -vca, m. der Begleiter, Mur., Valj. (Rad).
  41. izprevȃjavka, f. die Begleiterin, Mur., Raič ( Let.).
  42. izprevȃžati, -am, vb. impf. spazieren fahren ( trans.), Jan.; i. se, spazieren fahren ( intr.), Jan.
  43. izprevẹ̑da, f. das Zusichkommen, die erlangte Einsicht, C.
  44. izprevẹ́dən, -dna, adj. leichtsinnig, unbesonnen, muthwillig, ogr.- M., C.; izprevedno se nositi, sich übermüthig benehmen, ogr.- C.
  45. izprevẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. 1) sich eines andern besinnen: zur Besinnung kommen, C.; — 2) sich versehen, irren, fehlen: da se ne izpreveš, C.; — 3) muthwillig, übermüthig werden, ogr.- C.; v dobroti se i., ogr.- Let.
  46. izprevẹdı̑ja, f. = izprevednost, ogr.- Valj. (Rad).
  47. izprevẹdnják, m. muthwilliger, unbesonnener, leichtsinniger Mensch, ogr.- C., M.
  48. izprevẹ́dnost, f. 1) der Leichtsinn, C.; — 2) der Muthwille, die Bosheit, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  49. izprevẹdováti, -ȗjem, vb. impf. leichtsinnig, muthwillig sein, ausgelassen leben, ogr.- C., M.; z ženskami i., C.
  50. izprevedríti se, -ím se, vb. pf. = prevedriti se, heiter werden, Z., Notr.
  51. izprevìd, -vída, m. die Einsicht, das Ermessen, Cig., Jan.; po izprevidu, prepuščeno je njegovemu izprevidu, DZ.
  52. izprevı̑dək, -dka, m. = izprevid, Jan., DZ.
  53. izprevídən, -dna, adj. = previden, einsichtsvoll, verständig, Cig., Jan.
  54. izprevídẹti, -vı̑dim, vb. pf. zur Einsicht gelangen, einsehen.
  55. izprevídnost, f. die Einsicht, die Klugheit, Cig., Jan.
  56. izprevíjati, -am, vb. impf. hin und her winden, biegen: ako kositer izprevijaš, škriplje, Erj. (Min.); i. si lase, C.
  57. izprevı̑tək, -tka, m. die Locke, C.
  58. izprévod, -vǫ́da, m. die Begleitung, das Geleite, Cig., Jan., C.; v i. vzeti, als Escorte verwenden, DZ.; — die Leichenbegleitung, das Leichenbegängnis, der Conduct, C., BlKr.; pogrebni i., Cig.; ein festlicher Aufzug, Guts., Cig., Jan., nk.; die Procession, V.-Cig., Let., LjZv.; tudi: izprevòd, -vǫ́da.
  59. izprevǫ̑dba, f. die Begleitung, Jan.
  60. izprevǫ́dən, -dna, adj. Geleits-, Cig., Jan.; izprevǫ̑dni nadpis, die Begleitsadresse, DZ.; izprevodni list, der Geleitschein, Jan.
  61. izprevodı̑telj, m. der Geleitsmann, Mur.; = izprevodnik, der Conducteur, nk.; — der Leichenbegleiter, ogr.- C.
  62. izprevóditi, -vǫ́dim, vb. pf. das Geleite geben: i. koga, Cig., Jan.; — umherführen, Jan.; i. konja po vožnji, da se počasi ohladi, jvzhŠt.
  63. izprevǫ̑dnica, f. der Geleitschein, DZ.
  64. izprevǫ̑dnik, m. 1) der Theilnehmer an einem Geleite, Cig., Jan., DZ.; izprevodniki, die Geleitsleute, Cig.; die Leichenbegleiter, C.; — 2) der Conducteur, Cig., Jan., C., nk.
  65. izprevodnína, f. das Geleitsgeld, Cig.
  66. izprevǫ̑dstvọ, n. die Geleitschaft, Cig., Jan.
  67. izprevòj, -vǫ́ja, m. der Leichenconduct, BlKr.- Cig., C., Mik.; pogrebni i., Jan.; tudi: izprévoj, Valj. (Rad), BlKr.
  68. izprevóziti se, -vǫ́zim se, vb. pf. eine Spazierfahrt machen, Jan.
  69. izprevráčanje, n. das Verkehren, das Verdrehen, Cig.; i. zgodovine, die Geschichtsfälschung, SlN.
  70. izprevráčati, -am, vb. impf. ad izprevrniti; verkehren; verdrehen: i. resnico, pravico, Cig., Jan.; i. besede, Cig. (T.).
  71. izprevračȃvəc, -vca, m. der Verdreher: i. besed, Cig.
  72. izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.
  73. izprevŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, Mur.; verdrehen: i. pravico, besedo, Cig.; i. kaj, verkehrt darstellen, Cig. (T.); izprevrnjen, verschroben, Cig. (T.).
  74. izprevȓžək, -žka, m. die Veränderung, C.; — die Entartung, Jan.; — die Abart, die Spielart, Cig., Jan., C.
  75. 1. izprę́zati, -zam, vb. impf. ad izpreči; = izpregati, C.; vole i., BlKr.
  76. 2. izprę́zati, -am, vb. pf. aufspringen machen; solnce je deske izprezalo, Z.; i. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen udgl.), Cig.; češarki so se izprezali, die Zapfen haben den Samen ausfallen lassen, Z.; grah se je izprezal, die Erbsen liefen aus, Cig., jvzhŠt.; stročiči se izprezajo, Nov.; — peresca rastlinska se izprezajo, entfalten sich, Cig.
  77. izprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern; priliko i., Cig.
  78. izprežéljən, -ljna, adj. überaus lieblich, Jan.; Priletela ptičica, Spreželjno ( nam. izp-) je zapela, Npes.- Jan. (Slovn.).
  79. izprežéljnost, f. die Lieblichkeit, Jan.
  80. ję́šprenj, m. = ječmenova kaša; — bržkone iz nem. "Gerstbrein", Levst. (Rok.).
  81. kȃšpret, m. die Käsesuppe, Dict.; (kašprad, Jarn.); — gotovo iz nem.
  82. kiprej, m. das Weidenröslein (epilobium sp.), Medv. (Rok.).
  83. krvoprelı̑tje, n. das Blutvergießen, Mur., Cig., Jan., nk.; — stsl., hs.
  84. lamprēda, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
  85. mnogopredáłən, -łna, adj. vielfächerig, Cig.
  86. nadpreglèd, -glę́da, m. die Superarbitrierung, DZ.
  87. nadpreglę̑dba, f. = nadpregled, DZ.
  88. nàjpoprẹ̑d, adv. = najpoprej, Cig.
  89. nàjpoprẹ̑j, adv. = najprej, zuerst, zuvörderst.
  90. nàjprẹ̑d, adv. = najprej.
  91. nàjprẹ̑di, adv. = najprej, zuerst, Hal.- C.
  92. nàjprẹ̑dnji, adj. der vorderste, Jan.
  93. nàjprẹ̑j, adv. vorerst, zuerst, zuvörderst.
  94. nàjprẹ̑je, ** adv. = najprej, Jan. (H.).
  95. naprę́či, -prę́žem, vb. pf. einspannen, anspannen; n. konje; n. voz, bespannen; — n. koga, da kaj naredi, jemandem eine Arbeit auflegen.
  96. naprẹ̑d, adv. = naprej, Cig., Jan.
  97. naprẹ̑dək, -dka, m. der Fortschritt, der Fortgang, Mur., Cig., Jan., nk.
  98. naprẹ̑dən, -dna, adj. fortschrittlich, Fortschritte machend, Cig. (T.), nk.
  99. naprẹ̑dnik, m. = naprednjak, Cig.
  100. naprẹdnják, m. der Fortschrittsmann, der Fortschrittler, der Progressist, Jan., nk.

   3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA