Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

pre (4.001-4.100)

  1. prę́žavəc, -vca, m. der Lauerer, der Aufpasser, Cig., Jan.; bes. der schmarotzerische Hochzeitslauerer, C., Gor.
  2. prę́žavən, -vna, adj. lauersam, Cig.; prežavno je korakal med vrbovjem, Glas.
  3. prę́žavka, f. die Laurerin, Cig.
  4. preždẹ́ti, -ím, vb. pf. ruhig wartend o. vor sich hinbrütend zubringen, C.; vso noč p., Cig.
  5. preždẹ́vati, -am, vb. impf. ad preždeti, C.
  6. prežebráti, -ȃm, vb. pf. durchmurmeln, murmelnd durchbeten, Cig.
  7. prę̑žəc, -žca, m. = prežar, der Lauerer bei einer Hochzeit, C.
  8. prežę̑jati, -am, vb. pf. mit Durst quälen: prežejana volčica, Cv.
  9. prežéljən, -ljna, adj. allzubegierig, lüstern, (preželjan), Cig.
  10. prežẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prežeti (-žmem); 1) durchpressen, durchdrücken, Cig.; — (die Wäsche) ringen, Jan.; — 2) umfassend eindrücken, Z.; — 3) von neuem pressen, Cig.
  11. prę̑ženəc, -nca, m. = predenec, Gor.
  12. prežȇnək, -nka, m. der Zank, der Streit, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  13. prežę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend durchgehen, Valj. (Vest.); p. njivo, p. pot na njivi, da lahko z vozom črez njo peljejo, Ig (Dol.); — 2) im Schneiden mit der Sichel zuvorkommen: p. koga. Dol.
  14. prežę́ti, -žmèm, vb. pf. 1) durchpressen, durchdrücken: sok p., Cig., C.; — umfassend eindrücken: život p., den Leib schnüren, Z.; prežeta črez pas, LjZv.; vez prežme drevesce, Z.; — 2) von neuem pressen, Cig.
  15. preževáč, m. = preživač, C.
  16. preževati, -vam, -vljem, vb. impf. = 2. preživati, Mur., Jan., SlGor.
  17. prežgȃnje, n. das eingebrannte Mehl, C.
  18. prežgánka, f. die Einbrennsuppe, Cig., C., Ravn. (Abc.), Notr.
  19. prežgáti, -žgèm, vb. pf. 1) durchbrennen, durchsengen; podplat, suknjo si p.; — 2) an einem mäßigen Feuer schnell austrocknen, rösten, Cig.; einbrennen: p. moko; prežgana juha, die Einbrennsuppe; — 3) noch einmal brennen: prežgani vinski cvet, rectificierter Weingeist, Cig., DZ.; — prežgan, pfiffig, C.
  20. 1. prežíca, f. die Hochzeitslaurerin, C.; — prim. prežec.
  21. 2. prę́žica, f. dem. prega; die Schnalle, C.; — prim. češ. přežka.
  22. prę̑žič, m. = prezljaj, C.
  23. prežìg, -žíga, m. 1) eingebranntes Mehl für die Einbrennsuppe, Cig.; — 2) die Destillation, Cig.; — 3) der überbrannte, feinere Brantwein, C.
  24. prežigáč, m. der Destillateur, Cig.
  25. prežigáłən, -lna, adj. Destillations-, DZ.; prežigȃłna cev, der Destillierkolben, Cig.
  26. prežigȃłnik, m. der Rectificierapparat für den Weingeist, DZ.
  27. prežíganje, n. 1) das Durchbrennen; — 2) das Rösten; — das Einbrennen; — 3) das Destillieren, das Rectificieren ( chem.), Cig.
  28. prežígati, -am, vb. impf. ad prežgati; 1) durchbrennen; — 2) rösten; einbrennen; — 3) überbrennen, C.; destillieren, rectificieren ( chem.), Cig., Jan., C.; überschmelzen: zlato, srebro p., (capellieren) Cig.
  29. prežílika, f., Cig., Jan.; pogl. pražiljka.
  30. prežı̑n, m. der Lauerer, Cig.; — = prežar, Z.
  31. prežínjati, -am, vb. impf. ad prežeti; mit der Sichel durchschneiden, Z.; — (die Saat) schröpfen, stutzen (bevor sie Ähren ansetzt), C.
  32. prežíšče, n. die Lauerstätte, C.
  33. prežı̑t, adj. verlebt: p. obraz, C.
  34. prežı̑tək, -tka, m. der Lebensunterhalt, C.; — der Auszug ( z. B. der Eltern), C.; — das Gnadenbrot, C.
  35. prežı̑v, -žíva, adj. zu lebhaft; — überaus lebhaft; preživa barva, eine sehr grelle Farbe.
  36. prežı̑va, f. die Erhaltung, Slov.; — die Armeneinlage, DZkr.
  37. preživáč, m. der Wiederkäuer, Cig. (T.), Erj. (Z.), DZ.
  38. 1. prežívati, -am, vb. impf. ad preživeti, C.
  39. 2. prežívati, -am, vb. impf. wiederkäuen, Habd.- Mik., Mur., Dalm. (Reg.), ogr.
  40. prežı̑vək, -vka, m. 1) das Verleben, die Existenz: kar je potrebno za prijeten preživek na deželi, Jurč.; — 2) der Unterhalt, die Sustentation, Jan., C., Cv.
  41. preživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchleben, verleben, zubringen: veselo p. leta svoje mladosti; — 2) überleben, V.-Cig., Jan.; — 3) p. se, sich überleben, Cig. (T.), nk.; preživeli starec, Cv.; — 4) = oživeti, wieder aufleben, C.
  42. preživı̑tək, -tka, m. der Lebensunterhalt, die Nahrung, C., Svet. (Rok.).
  43. preživíti, -ím, vb. pf. 1) ernähren, erhalten; durch Futter erhalten, durchfüttern; živino črez zimo p., Cig.; — p. se, sein Fortkommen finden, sich durchbringen; ob tujem se p.; s šivanko se p., sich mit der Nadel ernähren, Cig.; — 2) p. se, = preživeti 4), oživeti, wieder aufleben, Jan.
  44. preživı̑tva, f. der Lebensunterhalt, C.
  45. preživljáłən, -łna, adj. Ernährungs-, Sustentations-, Jan.
  46. prežívljanje, n. das Ernähren, die Erhaltung: p. svojih ljudi, DZ.
  47. 1. prežívljati, -am, vb. impf. ad preživiti.
  48. 2. prežívljati, * -am, vb. impf. = 2. preživati, wiederkäuen, C., BlKr.- DSv.
  49. preživljȃva, f. die Erhaltung, die Sustentation, Jan., Glas.
  50. preživljénje, n. die Erhaltung, Cig., DZ.
  51. preživnína, f. die Erhaltungskosten, Jan.; das Zehrgeld, DZ.
  52. prežlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) mit Plappern zubringen, durchplappern; nekoliko ur p.; — 2) überplappern, überschwatzen, Cig.
  53. prežlȃhtən, -tna, adj. zu edel; — überaus edel; wohledel, Jan.; hochwohledel, Cig.; prežlahtna gospa!
  54. prežlẹ́biti, -im, vb. pf. mit Rinnen belegen, Cig.
  55. prę̑žljaj, m. = prezljaj, Cig., C., Gor.- Valj. (Rad).
  56. prežmíkati, -kam, -čem, vb. pf. durchquetschen; grozdje p., Z.; (rak) ne neha mleti, dokler ni vse pretrto, zdrobljeno in prežmikano, Erj. (Izb. sp.).
  57. 1. prežnják, m. der Genosse, ogr.- Valj. (Rad); — koren: pręg-.
  58. 2. prežnják, m. = prežljaj, C.
  59. prežǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. durchstupfen; — durchpuffen, Cig.
  60. prežúliti, -im, vb. pf. durchreiben: konja p., das Pferd wund drücken, Cig.; p. se, sich wund reiben, Z.
  61. prežȗn, m. der Spion, Cig., C.
  62. prežvę́čiti, -im, vb. pf. 1) durchkauen; — 2) mit Kauen zubringen: ves dan p. in prejesti, den ganzen Tag knaupeln, Cig.; — 3) nochmals kauen, wiederkäuen.
  63. prežvę̑čki, m. pl. die Kauknollen der Wiederkäuer, C.
  64. prežvèk, -žvę́ka, m. 1) das Wiederkäuen, Z., Svet. (Rok.); — 2) der Kauknollen des Wiederkäuers, C.
  65. prežvẹ̑kałnik, m. der erste Magen der Wiederkäuer, der Bansen, Cig., Valj. (Rad).
  66. prežvekáti, -kȃm, -žvę́čem, I. vb. pf. = prežvečiti, Mur., Cig., Jan.; — II. prežvẹ̑kati, -kam, -čem vb. impf. wiederkäuen, Valj. (Rad).
  67. prežvekávati, -am, vb. impf. = prežvekovati.
  68. prežvẹ̑kavəc, -vca, m. der Wiederkäuer, Valj. (Rad).
  69. prežvekovȃłnik, m. = prežvekalnik, Jan. (H.).
  70. prežvekovȃnje, n. das Wiederkäuen.
  71. prežvekováti, -ȗjem, vb. impf. ad prežvekati I., wiederkäuen.
  72. prežvekovȃvəc, -vca, m. der Wiederkäuer, Cig., Jan., Erj. (Ž.), nk.
  73. prežvekovȃvka, f. ein weibliches wiederkäuendes Thier, Cig., Jan.
  74. prežvenkljáti, -ȃm, vb. pf. eine bestimmte Zeit hindurch klingeln, Cig.
  75. prežvepláti, -ȃm, vb. pf. durchschwefeln, Cig.
  76. prežvížgati, -am, vb. pf. 1) durchpfeifen ( z. B. eine Arie), Cig., Jan.; — 2) (einen Raum) durchpfeifen, durchzischen, Cig.; — 3) eine bestimmte Zeit hindurch pfeifen, Cig.
  77. prežvižgávanje, n. das Gepfeife, Cig.
  78. prežvižgávati, -am, vb. impf. = prežvižgovati; durchpfeifen; — beständig pfeifen.
  79. prežvižgováti, -ȗjem, vb. impf. ad prežvižgati; Kraljič tako prežvižguje, Da se jezero stresuje, Npes.- Jan. (Slovn.).
  80. prežvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Zeit durchzwitschern, durchträllern, Cig., Jan.
  81. prežvrgolẹ́vati, -am, vb. impf. ad prežvrgoleti, Cig.
  82. akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.- Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).
  83. brezpredmę́tən, -tna, adj. gegenstandslos, Cig. (T.), Zv.
  84. ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).
  85. ciprę̑sa, f. die Cypresse (cupressus).
  86. ciprę̑sov, adj. Cypressen-: c. les.
  87. ciprę̑sovəc, -vca, m. der Cypressenhain, Cig.
  88. ciprę̑sovina, f. das Cypressenholz.
  89. ciprę̑šina, f. = cipresa, Schönl.- Valj. (Rad).
  90. čeprẹ̑m, conj. = če prem, akoprem, dasi, Mik.
  91. četverovprę̑ga, f. = četver, das Viergespann, Zv.
  92. četverovprę́žən, -žna, adj. vierspännig, Jan., nk.
  93. debeloprę̑dnica, f. die Vorspinnmaschine, Cig.
  94. doprę̑ga, f. der Vorspann, GBrda- Erj. (Torb.).
  95. doprẹ́miti, -im, vb. pf. hinschaffen: d. koga, blago kam d., C.
  96. doprę́sti, -prę́dem, vb. pf. das Spinnen beenden; poprašuje, so li dekle doprele, Navr. (Let.).
  97. dvovprę́žən, -žna, adj. zweispännig, nk.; dvovprežna kočija, LjZv.
  98. enovprę́žən, -žna, adj. einspännig, Jan.
  99. enovprę̑žnik, m. der Einspänner, Jan.
  100. izpre-, praef. ta dvojna predpona se navadno govori in piše: spre-, pa je pravilno: izpre-; prim. Mik. (V. Gr. IV. 237—249.); — navadno ne premenjuje bistveno pomena, ki ga ima ali bi imela s pre- zložena beseda.

   3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA