pravica (63)

1. pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici ( n. pr. vodo), das Recht auf etwas ( z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.- Baud.; prim. pravca.
2. nàdpravíca, f. = predpravica, das Vorrecht, Jan. (H.).
3. nepravíca, f. die Ungerechtigkeit, das Unrecht, Mur., Cig., Jan., Mik.; neprávica, ogr.- Valj. (Rad).
4. oprȃvica, f. die Verrichtung, das Geschäft, die Arbeit, M., ogr.- C., Raič (Slov.); ženske imajo v hiši veliko opravice, SlGor.
5. predpravíca, f. das Vorrecht, Mur., Jan., nk.
6. samopravíca, f. das Privilegium, Jan., DZ., SlN.- C.
7. sopravíca, f. das Mitrecht, C.
8. bremę̑nski, * adj. Lasten-: b. list, das Lastenblatt, DZ.; bremenska pravica, das Lastrecht, Cig.
9. desetı̑nski, adj. 1) Zehent-, zehentbar, Mur., Cig.; desetinska njiva, der Zehentacker, Cig.; desetinska pravica, die Zehentberechtigung, Guts., Cig., Jan.; — 2) Decimal-, C.; desetinsko mesto, die Decimalstelle, desetinska pika, der Decimalpunkt, desetinski ulomek, der Decimalbruch, Cig. (T.); — 3) dekadisch: po desetinskem redu, nach dem dekadischen System, DZ.
10. domovı̑nski, adj. Heimats-, Vaterlands-, heimatlich, vaterländisch; domovinska pravica, das Heimatsrecht, d. list, der Heimatschein, Levst. (Nauk); domovinska ljubezen, Preš.
11. górən, -rna, adj. Berg-: gorno pravo, das Bergrecht, Cig.; = gorna pravica, Jan.; gorni gospod, der Bergherr, Rec.; gorno posestvo, dem Bergrecht unterworfen, jvzhŠt.
12. góstən, -tna, adj. 1) = pogostljiv, gastfrei, Cig., Jan.; — 2) Gast-: gostna pravica, das Gastrecht, Jan.
13. inicijatīva, f. začetno delo, pravica predlaganja, die Initiative, Cig. (T.).
14. izbòr, -bóra, m. 1) die Auswahl, Mur., Cig., Jan.; na izbor mu je dano, er hat freie Wahl, Cig.; pusti Judom izbor ali voljo, Trub.; die Auswahl (der Gedanken, Worte), Cig. (T.); i. barv, das Colorit, Cig. (T.); — = volitev, Cig., Jan.; pravica izbora, Cig. (T.); ( hs.); — 2) der Ausbund, die Elite, Cig., Jan.; — na izbor oblečena, ausnehmend schön gekleidet ("fesch"), pri Fari- Štrek. (LjZv.).
15. izbǫ́rnost, f. 1) die Auserlesenheit, die Vorzüglichkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) pravica izbornosti, das passive Wahlrecht, Cig. (T.).
16. izločíłən, -łna, adj. = izločljiv, ausschließlich: izločilna pravica, DZ.
17. krivíca, f. 1) etwas Gekrümmtes: Narvekši krivica (klobasa) Pa dobra pravica, Vod. (Pes.); — 2) krivice, die englische Krankheit (Rhachitis), Cig.; — 3) das Unrecht; krivica se mu godi, es geschieht ihm unrecht; ne godi se mu krivica, er hat keinen Grund sich zu beklagen; krivico komu storiti (delati), jemandem unrecht thun; ne delajte nikomur krivice, füget niemandem ein Leid zu; krivico vreči na koga, jemandem die Schuld beimessen, Dict.; po krivici, mit Unrecht, ungerechterweise; na krivico, zuleide, Jan. (H.); — 4) krívica, die etwas verbrochen hat, die Schuldige, Mur., Danj.- Mik.
18. krǫ̑nin, adj. der Krone gehörig, Kron-, Cig., Jan.; kronina pravica, das Regale, Jan.
19. kúpən, -pna, adj. 1) Kauf-; kȗpno pismo, der Kaufbrief; kupna pogodba, der Kaufvertrag; kupna cena, der Erstehungspreis, der Kaufpreis; kupna pravica, das Kaufrecht, Cig., Jan.; — kupno blago = kupljeno blago, Svet. (Rok.); — 2) kaufbar, Cig., Jan.
20. lastı̑nski, adj. das Eigenthum betreffend: lastinska pravica, das Eigenthumsrecht, Cig.
21. lóvski, adj. Jagd-, Jäger-, jagdmäßig; lovska priprava, das Jagdzeug; lovski pes, der Jagdhund; lovska pravica, das Jagdrecht.
22. mednarǫ́dən, -dna, adj. international, Cig., Jan., nk.; mednarǫ̑dna pravica, das Völkerrecht, C.; — tudi: mednárodən.
23. mízən, -zna, adj. Tisch-; mı̑zna priprava, das Deckzeug, Cig.; mizna pravica, der Tischtitel, DZ.
24. neizgúbən, -bna, adj. unverlierbar, unveräußerlich: n. pravica, Cig. (T.), LjZv.
25. oddájən, -jna, adj. 1) veräußerlich, Jan. (H.); — leichtverkäuflich: letos je vino oddajno, vzhŠt.; — 2) Abgabs-: oddȃjna pošta, die Abgabspost, Cig., Jan.; oddajni list, der Ablieferungsschein, DZ.; — oddajna pravica, das Verleihungsrecht, Cig.
26. odkúpən, -pna, adj. 1) Ablösungs-, Cig., Jan.; odkȗpna pogodba, der Auslösungsvertrag, Cig.; odkupna pravica, das Einlösungsrecht, DZ.; — 2) ablösbar, Cig., Jan.
27. odmę́tən, -tna, adj. 1) Ablehnungs-, odmę̑tna pravica, DZ.; — 2) abtrünnig, Mur., Jan.
28. odpǫ́dən, -dna, adj. Ausweisungs-: odpǫ̑dna pravica, DZ.
29. odsǫ́jati, -am, vb. impf. ad odsoditi; 1) durch Urtheile absprechen, aberkennen, Cig.; stvarna pravica se odsoja ali prisoja, DZ.; — 2) aburtheilen: o. hudodelstvo, DZ.
30. osebújən, -jna, adj. abgesondert, Privat-: osebujno premoženje, das Privatvermögen, BlKr.- M.; osebujna pravica, das Privatrecht, DZ.; ein besonderer, Habd.- M., ogr.- C.; — pogl. osebojen (kakor "kuliko" nam. "koliko", C.?).
31. osnǫ̑vən, -vna, adj. Grund-, Fundamental-: osnovna barva, die Grundfarbe, Žnid.; osnovna ploskev, die Grundfläche, Cig. (T.); osnovna enačba, die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); osnovna pravica, das Fundamentalrecht, Cig. (T.), nk.; osnovni zakon, das Grundgesetz, Cig. (T.); osnovno pravilo, die Grundregel, Zv.; osnovni številniki, die Hauptzahlwörter (cardinalia), Cig. (T.); — osnovno delo, die Vorarbeit, osnovna šola, die Vorschule, Jan. (H.); — basisch ( chem.), Cig. (T.).
32. pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
33. 1. pę̑stən, -tna, adj. Faust-; pestna pravica, das Faustrecht, Cig., Jan., Bes.
34. pivníčən, -čna, adj. pivnična pravica, das Kellerrecht, Cig.
35. plȃvbən, -bna, adj. das Flößen betreffend: plavbna pravica, die Floßgerechtigkeit, Cig.
36. podẹlı̑tvən, -tvəna, adj. Verleihungs-: podelitvena pravica, Cig., Levst. (Nauk).
37. pòdzastȃvən, -vna, adj. podzastavna pravica, das Afterpfandrecht, DZ.
38. povračljìv, -íva, adj. gerne vergeltend: povračljiva božja pravica, Ravn.
39. prȃvca, f. die Erzählung, die Sage, das Märchen, Goriš.- Štrek. (Let.); kakor sem to pravco slišal, tako jo povem, Kras- Kres; — = pregovor: stara pravca je = star pregovor je, Notr.; — pogl. pravica 2).
40. predkȗpən, -pna, adj. Vorkaufs-: predkupna pravica, DZ.
41. prẹ̑dstvən, -stvəna, adj. prioritätisch, Prioritäts-, Cig.; predstvena pravica, Cig.; predstvene obligacije, Prioritätsobligationen, DZ.
42. pregǫ̑nski, adj. 1) Durchtriebs-: pregonska pravica, das Recht des Durchtriebes, Cig.; — 2) Verfolgungs- ( prim. pregon 3)).
43. preję̑mski, adj. Empfangs-: prejemska pravica, das Bezugsrecht, DZ.; prejemsko pismo, die Übergabsurkunde, C.
44. pribežáliščən, -čna, adj. Asyl-: pribežališčna pravica, das Asylrecht, Cig.
45. pripádən, -dna, adj. 1) Anfalls-, heimfällig, Cig., Jan.; pripȃdna pravica, das Heimfallsrecht, DZ.; — 2) zugehörig, zustehend, DZ., Bes.
46. pripȃst, f. der Heimfall: pravica pripasti, das Heimfallsrecht, C.
47. prisǫ́diti, -im, vb. pf. durch einen Ausspruch zuerkennen, zusprechen, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.), nk.; p. komu dedino, Cig.; globo p., DZ.; prisojena pravica, Z.; — jaz mu ne bi bil prisodil toliko let, ich hätte ihn nicht für so alt gehalten, Z.; temu bolniku ne prisodim več dveh dni življenja, Z.; — zumuthen, Cig.; — prisojen, vom Schicksal beschieden, Str.
48. pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.- Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
49. rabokúpən, -pna, adj. Bestand-, Cig.; rabokȗpna pogodba, pravica, der Bestandvertrag, das Bestandrecht, DZ.
50. razsojeváłən, -łna, adj. Entscheidungs-: razsojevȃłna pravica, DZkr.
51. ribolǫ̑vski, adj. den Fischfang betreffend: r. dan, der Fischtag, Cig.; ribolovska pravica, DZkr.
52. stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.- Mik.; ( germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.
53. temę́ljən, -ljna, adj. Grund-, Fundamental-, Cig., Jan., nk.; temę̑ljna pravica, Jan.
54. točíłən, -łna, adj. Schank-: točı̑łna pravica, nk.
55. trdnóba, f. die Festigkeit, Cig., Jan., M., Levst. (Cest.); pravica ino pravda je tvojega stola trdnoba, Dalm.; Gospod je trdnoba v času nadloge, Dalm.
56. trgovı̑nstvọ, n. 1) das Handelswesen, Jan., nk.; — 2) = pravica, po kateri se kako blago more prodajati mej trgovino, Levst. (Nauk).
57. veličȃnski, adj. 1) großartig, prächtig, herrlich, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; v. grad, Navr. (Let.); veličanski gozdje, Erj. (Izb. sp.); — 2) veličanska pravica, oblast, die Landeshoheit, DZ.
58. vółčji, adj. Wolfs-, wölfisch; volčja lakota, der Heißhunger, Cig.; — volčje črevo, der Fresser, Cig.; — volčji biti (na jed, na denar), gierig sein, Svet. (Rok.); volčja pravica, das Faustrecht, Cig.
59. volíłən, -łna, adj. Wahl-, Jan., nk.; volı̑łna pravica, das Wahlrecht, volilni mož, der Wahlmann, nk.
60. vzkliceváłən, -łna, adj. Berufungs-: vzklicevȃłna pravica, DZ.
61. zalǫ́žən, -žna, adj. 1) zaloga se tičoč, Vorraths-: zalǫ̑žni hram, die Schatzkammer, Jap.- C.; — Fonds-: založno posestvo, das Fondsgut, Cig.; založni gozd, der Fondsforst, DZ.; založna imovina v obligacijah, der Stammbesitz an Obligationen, Levst. (Pril.); založne bukve, das Lagerbuch, Cig.; Proviant-, Jan.; Depot-, Reserve-: založni bataljon, das Depotbataillon, Cig.; založni denarji, Reservegelder, Cig.; Hypothekar-, Jan.; — Verlags-, Cig., Jan.; založni stroški, založna pravica, Cig., Jan.; — 2) Gründungs-, Stiftungs-: založno pismo, Cig., LjZv.
62. zaspáti, -spím, vb. pf. 1) durch Schlafen versäumen, verschlafen; mašo z., svojo srečo z., Cig.; — 2) schlafend zugrunde richten, im Schlafe erdrücken: otroka z., M.; "K sebi te (otroka) ne bodem djala, Bog ne daj, da b' te zaspala!" Slom.- Vrt.; — 3) einschlafen, dete je zaspalo; dolgo nisem mogel z.; — entschlafen: mirno je v Gospodu zaspal; — reč je zaspala, die Sache ist eingeschlummert, eingeschlafen, Cig., nk.; — 4) zaspán, schläfrig, verschlafen; z. sem, z. človek; zaspani ponedeljek, der Blaumontag, Cig.; zaspana pravica, verjährtes Recht, V.-Cig.; — 5) (einschläfern, ["nedobra beseda"], Senožeče- Erj. [Torb.]).
63. zastȃrati se, -am se, vb. pf. zu alt werden, M.; da bi se (hči) ne zastarala, Dalm.; veralten; zastaralo se je, es ist aus der Mode gekommen, Cig.; zastarana beseda, ein Archaismus, Cig.; — verjähren, Cig., Jan.; zastarana pravica, ein verjährtes Recht, Cig., nk.; — zastarana bolezen, ein eingewurzeltes Leiden, Cig.; zastaran grešnik, ein veralteter Sünder, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani