potreti (2)

1. potrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) durch Reiben verbrauchen, aufreiben, Cig.; — zermalmen, Cig.; — 2) brechen, beschädigen; bo pač kdo rad imel otroka, ki vse potare, Ravn.- Valj. (Rad); kolo se je potrlo, das Rad ist gebrochen; potrt (potren, Št.), gebrochen; — (moralisch) niederschlagen: to ga je zelo potrlo, ves potrt je; potrt, zerknirscht, Cig., Jan.; — ungiltig machen: pismo p., eine Urkunde umstoßen, BlKr.- M.; šego p., eine Sitte abbringen, C.
2. 2. potı̑rati, -am, vb. impf. ad potreti; 1) zerbrechen, Z.; — le malokateremu mlajšemu je to srce potiralo, Jurč.; — 2) krava se potira = poja se, Glas.; = zopet se goni (ker se je prvič ni bilo prijelo pleme), Lašče- Erj. (Torb.); (krava se potera, V.-Cig.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani