potresen (4)

1. potrę́sən, -sna, adj. 1) Erdbeben-: potrę̑sni pas, die Erdbebenzone, Jes.; — 2) zum Bestreuen bestimmt: potresni cuker, der Streuzucker, C.
2. grápav, adj. rauh, Cig., Jan., C.; grapav kakor z otrobi potresen, Pohl. (Km.); — schwammig (o repi), SlGor.- C.; — prim. grampav.
3. podpę̑sica, f. naprava v ptičjo lov: nad jamico, potreseno s kakim zobanjem, nastavljena skril, s klinom zelo rahlo podprta, Solkan- Erj. (Torb.).
4. potlȃčenica, f. nekak nizek, močno prepečen, s soljo in kumino potresen kruh, Gor.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani