Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

potreben (11)


  1. potrẹ́bən, -bna, adj. 1) bedürftig; p. biti, ein Bedürfnis haben; bedürftig sein; nisem p., ich habe kein Bedürfnis; p. biti česa, einer Sache bedürfen; pomoči, tolažbe, sveta p.; krvavo p., in hohem Grade bedürftig; — dürftig, mittellos, Cig.; — 2) nöthig, nothwendig; potrebne stvari si nakupiti; vse, kar je potrebno, imeti.
  2. nepotrẹ́bən, -bna, adj. unnöthig; — po nepotrebnem, unnöthiger Weise.
  3. prepotrẹ́bən, -bna, adj. 1) zu nothwendig; — überaus nothwendig; — 2) zu bedürftig; — überaus bedürftig.
  4. krvȃv, -ȃva, adj. blutig; ves k., ganz blutig; krvava rana; krvava klobasa, die Blutwurst; krvava bolezen, der Blutgang, Trub.- M.; — krvava sodnija, sodba, das Blutgericht, Cig., Jan.; krvavi oder, die Richtbühne, Cig.; krvavo znamenje, der Richtplatz, Ravn.- Cig.; krvavi denar, das Blutgeld, C.; — krvavo potrebovati, potreben biti česa, etwas in hohem Grade benöthigen; to si je krvavo zaslužil.
  5. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
  6. neogíbən, -bna, adj. unausweichlich, unumgänglich, unvermeidlich, Cig., Jan., nk.; neogibno potreben, unumgänglich nothwendig, unerlässlich, Cig., Jan., nk.
  7. nepotrẹ̑bnik, m. nepotreben človek, Jurč.
  8. 2. pę́ga, f. "lesen, z desak storjen lok, potreben, kadar se nad njim zida kak nizek zvod", Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); = pl. pege, das Bogengerüst, der Gewölbebogen, Dict., Cig.; prim. it. piega, der Bug.
  9. povsè, adv. durchaus gänzlich, C.; p. si biti navzkriž, Navr. (Let.); p. nepotreben, LjZv.
  10. síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.- Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; ( phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
  11. varèž, -ę́ža, m. = droben pesek, potreben kovaču, kadar železo "vari", der Schweißsand, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.).



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA