potreba (14)

1. 1. potrẹ̑ba, f. die Noth, das Bedürfnis; brez potrebe, ohne Noth, unnöthigerweise; po potrebi, je nach Bedarf; črez potrebo imeti, mehr als nöthig haben; za potrebo, zur Noth; za domačo potrebo, für den Hausbedarf; v potrebi biti, in Noth sein, Mangel leiden, Cig.; neogibna p., unumgängliches Bedürfnis, Cig.; — potreba je, es ist nöthig, es thut noth; = treba je; Kristusu bi ne bilo p. umreti, Trub.; krvava p. je, es thut sehr noth; ni učitelja nad potrebo, uči potreba iskat' hleba = Noth schärft den Witz, Cig.; potreba prebija železna vrata, Zv.; — die Nothdurft; k (svoji) potrebi iti.
2. 2. potrẹ̑ba, f. = potrebi, otreba, die Nachgeburt, Cig., Levst. (Rok.).
3. upotrẹ̑ba, f. die Anwendung, die Verwendung, Cig., Jan., Cig. (T.).
4. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
5. podvízanje, n. die Beschleunigung, Cig.; — die Beeilung, Mur.; potreba je hitenja ali podvizanja, Boh.; — der Fleiß, Cig.
6. potrẹ̑bica, f. dem. 1. potreba; ein kleines Bedürfnis, Krelj- M., Ravn.- Valj. (Rad).
7. potrẹbínja, f. = 1. potreba, Kot pri Koboridu- Erj. (Torb.).
8. potrẹbǫ̑ča, f. 1) = 1. potreba, die Noth, das Bedürfnis, ogr.- C., M.; — 2) das Erfordernis, der Bedarf, Jan., C.
9. preskrbẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) versorgen; p. s čim, mit einer Sache versorgen, versehen; p. koga s hrano; sobo p. z opravo, ein Zimmer möblieren, Cig.; — p. se, sich versorgen, sich versehen; z blagom se p., Cig.; preskrbljen, versorgt; (preskrben, Ben.- Kl.); — 2) besorgen, vorkehren, verschaffen; p., česar je potreba, die nöthigen Vorkehrungen treffen, Cig.; dobro va-se in dobro na-se mu preskrbi! versorge ihn gut mit Kost u. Kleidung! Jurč.; — p. si kaj, sich etwas verschaffen.
10. prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.- Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.- Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.- Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.- Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.- Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.- Valj. (Rad).
11. síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
12. ustrẹžljìv, -íva, adj. 1) gefällig, dienstfertig, zuvorkommend, Cig., Jan., C., nk.; — 2) entsprechend: ustrežljivo potrebam časa, zeitgemäß, Levst. (Pril.).
13. zadostı̑təv, -tve, f. die Genugthuung, Mur.; die Genügeleistung, die Befriedigung, Jan., nk.; z. najnujnejšim potrebam, nk.
14. zadostíti, -ím, vb. pf. Genüge leisten, genug thun, Mur., Cig., nk.; z. komu, Cig.; z. potrebam, C.; z. želji, den Wunsch erfüllen, Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani