potovati (18)

1. potováti, -ȗjem, vb. impf. reisen, wandern, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; pǫ́tovati, Dict.
2. dopotováti, -ȗjem, vb. pf. das Wandern beenden, Cig.
3. napopǫ̑tovati se, -ujem se, vb. pf. das Reisen satt bekommen.
4. napǫ́tovati, -ujem, I. vb. impf. im Wege sein, V.-Cig., Levst. (Sl. Spr.); — II. napotováti, -ȗjem, vb. impf. ad napotiti; Anweisungen geben, Vorschläge machen, anleiten; (napotẹ́vati, Notr.); — III. napotováti se, -ȗjem se, vb. pf. des Reisens satt werden.
5. odpotováti, -ȗjem, vb. pf. wegwandern, wegpilgern, Cig.; abreisen, C., nk.
6. popotováti, -ȗjem, vb. impf. reisen, wandern; popotujoč skozi Ljubljano, auf der Durchreise durch Laibach, Cig.; — tudi: popǫ̑tovati, -ujem.
7. prepotováti, -ȗjem, vb. pf. bereisen, durchwandern, Cig., Jan., C., nk.
8. pripotováti, -ȗjem, vb. pf. 1) hergereist kommen, auf der Reise gelangen, anwandern, Cig., C., Navr. (Let.); — 2) durch Reisen erwerben oder erreichen, erwandern: p. si kaj, Cig.
9. zapopǫ̑tovati, -ujem, vb. pf. durch Reisen verthun: mnogo denarja z., Cig.
10. zapotováti, -ȗjem, vb. pf. durch Reisen verthun, Cig.
11. cẹstováti, -ȗjem, vb. impf. = potovati, Guts.; — iz češ. (?)
12. kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Bolc- Erj. (Torb.), Savinska dol.; popotovati v najhujši zimi v krpljah, Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.
13. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
14. 1. pǫ́titi, -im, vb. impf. 1) p. koga, jemandem den Weg weisen, Cig.; — Weisungen geben, anleiten, belehren, C.; unterrichten, unterweisen, ogr.- C.; jaz sem ga dobro potil, ali ni me poslušal, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) p. se, sich auf den Weg machen, ogr.- C.; p. se v kraj (weg), C.; — 3) p. se, sich zurecht finden, begreifen, verstehen, ogr.- C.; — 4) = potovati: Izraelci so celih 40 let po puščavi potili, Škrb.
15. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
16. srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
17. strǫ̑šək, -ška, m. 1) die Auslage, der Aufwand, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig.; nav. pl. stroški, die Kosten, die Ausgaben; na svoje stroške potovati; upravni s., die Verwaltungskosten; — 2) die Kost, die Nahrung, Mur., vzhŠt.- C.; pri kom na strošku biti, C.; daj drvarjem stroška! Trst. (Let.); potni s., die Wegzehrung, C.; — die Lebensmittel: nimamo stroška, C.
18. vkùp, adv. zusammen; v. dejati; v. potovati; vsi v., alle insgesammt; vse v., alles miteinander.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani