posveten (5)

1. posvẹtə̀n, -tnà, adj. weltlich, irdisch; posvetni ljudje, posvetno blago, posvetno veselje; posvetna duhovščina, der Säcularclerus; — tudi: posvẹ́tən, -tna, nk., in: posvétən, jvzhŠt.
2. 1. svẹ́tən, -tna, adj. Welt-; — = posveten, weltlich, Cig., Jan., nk.
3. svẹtǫ́vən, -vna, adj. 1) Welt-, Jan., nk.; svetǫ̑vna razstava, zgodovina, nk.; — 2) = posveten, Cig., Jan.; ( hs.).
4. svẹtovnják, m. = posveten človek, Cv.
5. svẹ̑tski, adj. 1) Welt-: ves s. prostor, Žnid.; svetska država, das Weltreich, h. t.- Cig. (T.); — 2) = sveten, posveten, Jan., C.; svetski in cerkveni opravitelji, DZ.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani