posrečiti (4)

1. posrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. 1) = osrečiti, Mur., Cig.; p. se, glücklich werden, C.; — 2) p. se, glücken, gelingen; posrečila se je kupčija, posrečilo se mi je kupiti lepo posestvo, C.
2. grȃtati, -am, vb. pf. = postati, posrečiti se, Mik., Št., ogr.; iz nem. gerathen.
3. posrečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posrečiti; 1) = osrečevati, beglücken, Z.; — 2) p. se, glücken, gelingen, Jan., nk.
4. prisrę́čiti se, -srę̑čim se, vb. pf. = posrečiti se, C., Svet. (Rok.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani