poslopje (15)

1. poslọ̑pje, n. das Gebäude, bes. ein größeres Gebäude, sei es Wohn- o. Wirtschaftsgebäude.
2. kopẹ̑łən, -łna, adj. Bade-, Cig.; kopelna obleka, der Badeanzug, Cig.; kopelno poslopje, Vrt.
3. mȃrkàj, I. pron. = bodikaj, C.; — II. subst. m. (le nom. in ak.); nekaj zaničljivega, slabega: ti markaj, ti! (merkaj, Dol.- Levst. [Rok.], Jurč.); das Ungeziefer: ves mnogi m. ("merkej") napolni zdaj kraljevo poslopje, Ravn.; — III. adj. indecl. nichtswürdig, schlecht, C.; — prim. marikaj, mrčes.
4. mlı̑narišče, n. = mlinarjevo posestvo ali poslopje, DSv.
5. narę̑dba, f. 1) die Einrichtung einer Sache: poslopje ima dobro naredbo, Notr.; mlinska n., Svet. (Rok.); — naredbe, Einrichtungen, Cig., Jan.; — 2) die Vorrichtung, Jan., C.; sežgati naredbe, (die Belagerungsvorrichtungen), Dalm.; s takimi naredbami, arfami in orglami, Trub. (Psal.); naredbe pri vodnjaku so slabe, Notr.; kako lepe nove naredbe ima! Polj.; — 3) die Vorkehrung, die Verfügung, die Maßregel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., DZ., nk.; božja n., Gottes Fügung, Cig., Jan.; — der Vertrag, Meg.- Cig., Dict., C.
6. odēj, m. najbolj za glasbene zabave odločeno poslopje, das Odeum, Cig.
7. odstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) wegstellen, Cig.; poslopje o. od ceste, mit dem Bau von der Straße wegrücken, Svet. (Rok.), Kr.; — o. (kar je pristavljeno): o. lonec, den Topf vom Feuer wegrücken; — puško o., das Gewehr absetzen, Cig.; — 2) absetzen; o. koga od službe; — praznik o., C.; — 3) abspenen: otroka, tele o.; krava je odstavila, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) = odložiti, verschieben, C.; — 5) abwendig machen, Cig., C.; — o. se česa, sich von einer Sache trennen, ablassen, Cig., C., M.
8. opriję́ti, -prímem, vb. pf. umgreifen: še lahko oprimem to drevo, Cig.; — o. se česa, etwas umklammern, sich an etwas anhalten, Cig., Jan.; — oprimi se, da ne padeš, Lašče- Levst. (Rok.); — oprijemši hoditi, an verschiedenen Gegenständen sich anhaltend einhergehen; tudi: oprimši; oprimši stopa v tamno poslopje, Zv.
9. opustíti, -ím, vb. pf. 1) verwüsten, Dalm., ogr.- C.; — entvölkern, Cig.; — 2) auflassen; o. rudnik, Cig.; unbestellt liegen lassen: opuščeno zemljišče, poslopje, Jurč.; — aufgeben, lassen: o. navado; kar se odloži, to se ne opusti, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Mur., Cig.; — verlassen, Cig., Jan.; ljudje so ga opustili, er hat seine Kundschaft verloren, Cig.; — o. se, sich verwahrlosen = zapustiti se, Levst. (M.); — 3) unterlassen, vernachlässigen, verabsäumen; o. navadne molitve, o. dobra dela, Škrb.; ukaže, kaj naj stori ali opusti, Ravn.- Valj. (Rad).
10. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
11. 1. pojȃta, f. ein Wirtschaftsgebäude: = kaka suhota ali poslopje, Lašče- Erj. (Torb.); die Wagenremise, C.; der Schoppen, BlKr.; die Scheuer, Habd.- Mik.; pojate se od žita šibijo, Slom.; — der Stall, Habd.- Mik.; eine unbedachte gemauerte Hürde, Notr.; — eine armselige Hütte, ogr.- C.; eine Bretterhütte, Poh.; — ein weitläufiges Gebäude, Z., Gor.; kakšna pojata je to! (o veliki hiši), jvzhŠt.; — prim. češ., polj. jata, Hütte, Mik. (Et.).
12. 1. skápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. tröpfelnd abrinnen; voda je skapala s strehe, Z., M.; abfallen: listje je skapalo z drevja, Cig., Svet. (Rok.); hruške so že vse skapale, die Birnen sind schon alle nach und nach vom Baume herabgefallen, Mur.; poslopje je skapalo (ist allmählich zugrunde gegangen), Svet. (Rok.).
13. stanováłən, -łna, adj. wohnbar, Cig.; — Wohn-: stanovȃłna hiša, Zv.; stanovalno poslopje, das Wohngebäude, Levst. (Pril.).
14. trǫ́šən, -šna, adj. 1) trǫ̑šni obsojevači, die Splitterrichter, Krelj; — 2) krümelig, Jan. (H.); — 3) viele Ausgaben verursachend: trošno poslopje, Svet. (Rok.).
15. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani