posestvo (21)

1. posẹ̑stvọ, n. das Besitzthum, die Realität, das Gut; opuščeno p., verlassenes Gut; občinsko p., das Gemeindegut; kronska posestva, die Krondomänen, Cig., Jan.; — (iz: posẹ̑dstvọ).
2. posẹstvováti, -ȗjem, vb. impf. besitzen, im Besitze sein, Cig.
3. priposẹstvováti, -ȗjem, vb. pf. ersitzen, (-sestvati), Cig., DZkr.
4. dẹ́dən, -dna, adj. Erb-, Cig., Jan., C.; dedno nasledje, die Erbfolge, Cig. (T.); dedni naslednik, der Erbe, Levst. (Nauk); dedno posestvo, Jurč.
5. držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.
6. fidejkomīs, m. neprodajno dedno posestvo, das Fideïcommiss, Cig., Jan.
7. glavı̑nski, adj. h glavini spadajoč: glavinski imetek, das Stammvermögen; glavinsko posestvo, das Stammgut, Levst. (Pril.); — prim. glavina 7).
8. górən, -rna, adj. Berg-: gorno pravo, das Bergrecht, Cig.; = gorna pravica, Jan.; gorni gospod, der Bergherr, Rec.; gorno posestvo, dem Bergrecht unterworfen, jvzhŠt.
9. kronovščina, f. = kronsko posestvo, Jan. (H.).
10. ljȗdski, adj. 1) Menschen-, Cig., Jan., nk.; ljudski strah, Menschenfurcht, C.; ljudska drhal, der Pöbel, C.; ljudsko delo, das Menschenwerk, C.; — 2) Volks-, Mur., Cig., Jan., nk.; ljudske učilnice (šole), Volksschulen, Levst. (Nauk), nk.; ljudski starejšina, der Volksälteste, Ravn.; — 3) leutselig, C.; on je tako ljudski, Gor.; on je preveč ljudski, zato nima nič, Z.; (izgovarja se na Gor. ("lə̀ški")); — 4) fremd; ljudsko blago; ne hodite za ljudskimi bogovi, Dalm.; gledati po ljudskih ženah, Dalm.; v ljudski deželi, Dalm.; na ljudske stroške, Cig.; posestvo je prišlo v ljudske roke, Zv.; ljudske lase nositi, falsches Haar tragen, Polj.
11. mlı̑narišče, n. = mlinarjevo posestvo ali poslopje, DSv.
12. nepremíčən, -čna, adj. unverrückbar, fix, fest, unbeweglich, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), nk.; nepremično posestvo, die Liegenschaft, DZkr.
13. poddrȗštvọ, n. 1) ein kleiner Besitz, die Hofstatt, Cig., Blc.-C.; kakega poddružnika posestvo, (bajta, majhen kos zemlje), Notr.; — 2) die Inwohnerschaft, Ig (Dol.).
14. posẹstováti, -ȗjem, vb. impf. = posestvovati, Cig.
15. posrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. 1) = osrečiti, Mur., Cig.; p. se, glücklich werden, C.; — 2) p. se, glücken, gelingen; posrečila se je kupčija, posrečilo se mi je kupiti lepo posestvo, C.
16. pripádati, -pȃdam, vb. impf. ad pripasti; 1) zufallen, M.; nazaj p., heimfallen, Jan.; posestvo pripada najstaršemu sinu, Cig.; — 2) angehören, zugehören, Jan., nk.; pripadajoč, zugehörig, Cig.
17. razpəčkáti, -ȃm, vb. pf. verzetteln, verthun: posestvo r., Gor.
18. španovı̑ja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.- Valj. (Rad); — prim. špan.
19. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
20. zalǫ́žən, -žna, adj. 1) zaloga se tičoč, Vorraths-: zalǫ̑žni hram, die Schatzkammer, Jap.- C.; — Fonds-: založno posestvo, das Fondsgut, Cig.; založni gozd, der Fondsforst, DZ.; založna imovina v obligacijah, der Stammbesitz an Obligationen, Levst. (Pril.); založne bukve, das Lagerbuch, Cig.; Proviant-, Jan.; Depot-, Reserve-: založni bataljon, das Depotbataillon, Cig.; založni denarji, Reservegelder, Cig.; Hypothekar-, Jan.; — Verlags-, Cig., Jan.; založni stroški, založna pravica, Cig., Jan.; — 2) Gründungs-, Stiftungs-: založno pismo, Cig., LjZv.
21. zmagováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bestreiten können, gewachsen sein; starih bremen več ne z., nk.; veliko je posestvo, pa se zmaguje (man ist ihm gewachsen), LjZv.; — 2) Sieger sein, besiegen.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani