posamezen (6)

1. posȃmezən, -zna, adj. einzeln; posamezni človek, der Einzelmensch, Cig.; posamezno, einzeln ( adv.).
2. monografīja, f. spis, ki razpravlja posamezen predmet kakega znanstva, die Monographie, Cig. (T.), nk.
3. posȃmesən, -sna, adj. = posamezen, Jan., C.
4. posȃmičən, -čna, adj. = posamezen, Jan. (H.).
5. sȃmezən, -zna, adj. = posamezen, Cig., Jan.
6. sámičən, -čna, adj. 1) alleinig, C.; — vereinsamt: Bog, ki(r) samičnim (Kinderlosen) polno hišo otrok da, Trub.; — 2) ledig, Jan., C.; samični plesalci, Kres; — 3) = samezen, posamezen, Nov.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani