poročnik (8)

1. poročník, m. 1) der Bote, C., Ravn.- Valj. (Rad); — der Berichterstatter, Navr. (Let.); — der Botschafter, der Gesandte, Cig., Jan., nk.; papežev p., der päpstliche Legat, Cig.; — der Consul, Cig., Jan.; — 2) der trauende Priester, der Copulator, Cig.; — 3) porǫ̑čnik, der Lieutenant, Cig., C., nk.; (po drugih slov. jez.).
2. izporočník, m. 1) der Testator, C.; — 2) d. Bote, C.
3. nàdporǫ̑čnik, m. der Oberlieutenant, C., nk.; — prim. poročnik.
4. oporočník, m. der Testator, Cig., Jan.
5. pòdporǫ̑čnik, m. der Unterlieutenant, Cig., nk.; — rus.
6. priporočník, m. der Empfehler, Cig., Jan.; der Fürsprecher, der Patron, Cig., Jan., C.; p. farne cerkve, C., Burg.
7. lājtnant, m. poročnik, der Lieutenant.
8. testātor, -rja, m. oporočnik, der Testator.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani