poredno (9)

1. porę́dnost, f. 1) die Ordentlichkeit, Mur.; v p. spraviti, Guts. (Res.); — 2) der Muthwille, die Bosheit; — die Schlechtigkeit: p. prebivališča, Pohl.- Valj. (Rad).
2. neporę́dnost, f. die Unordentlichkeit, Guts. (Res.); — die Ausgelassenheit, die Boshaftigkeit, Jan.
3. sporę́dnost, f. die Coordination, Cig. (T.).
4. vzporednodǫ̑məc, -mca, m. der Nebenwohner, Cig. (T.).
5. vzporę́dnost, f. der Parallelismus ( math.), Cig. (T.).
6. zaporę́dnost, f. die Aufeinanderfolge, Cig. (T.).
7. neporę́dən, -dna, adj. unordentlich, Guts., Mur., Cig., Jan.; neporedno želeti kaj; — ausgelassen, boshaft, muthwillig, Jarn., Jan., Ig (Dol.), Gor.
8. paralēlnost, f. vzporednost; — = paralelizem, der Parallelismus, Cig.
9. porę́dən, -dna, adj. 1) ordentlich, Mur., C., vzhŠt.; v poredni "gmajni", in einer ordentlichen Gemeinde, Dalm.; — ordnungsliebend, gut, C.; ehrbar, Jarn.; — 2) ansehnlich: ziemlich groß; poredna vojska, ogr.- C.; poredno, viel: p. ljudstva, ogr.- C.; — angesehen: visoki in poredni ljudje, Slom.; najporedniši rod, Dalm.; — 3) muthwillig, boshaft; poredni otroci; ušla mi je kaka poredna in nespametna, es entschlüpfte mir irgend eine boshafte oder thörichte Bemerkung, LjZv.; — 4) p. kruh, schlechtes Brot, C.; poreden plašč, ein schlechter Mantel, poredne bukve, ein schlechtes Buch, Jap. (Prid.); dati nekaj boljšega za poredno, Jap. (Sv. p.); p. pot, ein schlechter Weg, Svet. (Rok.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani