pomočnik (9)

1. pomočník, m. der Helfer; der Gehilfe, der Hilfsarbeiter, der Mitarbeiter; duhovni p., der Cooperator; kupčijski ali trgovski p., der Handelscommis; krmarjev p., der Steuermannsmaat, pristrojni p., der Maschinenmaat, DZ.
2. pòdpomočník, m. der Untergehilfe, Jan. (H.).
3. pripomočník, m. der Aushelfer, der Nachhelfer, Cig., Jan.
4. asistēnt, m. pomočnik, der Assistent.
5. bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč ( Dol.); — durchaus, Ptuj- C. ( Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
6. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
7. kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
8. odvẹ̑tnik, m. 1) der Fürsprecher, der Vertheidiger, Meg., Dict., Guts., Mur., Dalm.; (božjega) sinu, našega odvetnika, Trub.; moli za svojega odvetnika in pomočnika, Trub.- Let.; jaz sem vaš srednik, odvetnik, Krelj; — 2) der Advocat, Cig., nk.
9. pogonìč, -níča, m. der Viehtreiber, Svet. (Rok.), Vrt.; pos. črednikov pomočnik, Notr.; (pogonjič, Levst. [Nauk]).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani