polt (101)

1. pȏłt, -ı̑, f. 1) die Haut am lebendigen Leibe; do pȏłti moker, bis auf die Haut nass, Mur., Cig.; pri polti prijeti koga, hart am nackten Körper angreifen, Gor.; do polti koga ostriči, die Haare glatt abscheren, Polj.; gladka polt, Polj.; — kurja p., die Gänsehaut ( fig.); — die Hautfarbe: tele ima črno p., die Haut des Kalbes (unter den Haaren) ist schwarz, C., Rib.- Met.; bela p., weißer Teint, Cig., Jan.; — die Carnation, Cig. (T.); — pri polti odsekati ali odrezati kaj, etwas an der Wurzel abhacken oder abschneiden, M., C., Gor.; travo pri polti odkositi, Polj.; — do polti ali pri polti prah odgrebati, den Staub ganz scharf abziehen, Levst. (Cest.); — 2) der Boden eines geblümten Zeuges, Cig.; — 3) die Sinnlichkeit, Jarn.; — (polt m. = spol: moškega polta, Krelj).
2. 1. półtən, -tna, adj. 1) Haut-, Fleisch-: pȏłtna barva, Cig., Žnid.; — 2) sinnlich, fleischlich: poltni razuzdanci, Navr. (Let.); — tudi: połtȃn, półtna, C., Z.
3. 2. połtę̑n, adj. die Sinnenlust befriedigend, sinnlich, fleischlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; poltena ljubezen, polteni mik, Cig., Jan.
4. połtę̑nost, f. die Sinnlichkeit, Cig., Jan., C.
5. półtnast, adj. fleischfarben, Jan. (H.).
6. poltora, f. neki denar: ein Zweigroschenstück, ogr.- C.; — ein halber Groschen, (-úra) Pohl., Mur.; — prim. stsl. polъ vъtora = poldrugi.
7. poltorák, m. eine polnische Münze, Habd.- Mik.
8. poltrák, m. der Poldrack, eine polnische Münze, V.-Cig.; (ein halber Groschen, Mur.); — pogl. poltorak.
9. pọ̑łtretji, num. dritthalb; — tudi: połtrę́tji.
10. bẹlopółtən, -tna, adj. von weißem Teint, nk.
11. mehkopȏłtnik, m. der Weichling, SlN.
12. bı̑jəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.- Valj. (Rad).
13. bı̑vəc, -vca, m. der Polterer, C.
14. grı̑mati, -am, vb. impf. poltern, krachen, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. grmeti.
15. hrupetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. poltern, rumpeln, C.; krachen, Guts.
16. hudobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Böses thun, Jan.; h. koga, misshandeln, Mur.; — 2) fluchen, grimmig poltern, C., Z.; nikdo jih ni razsajati ali hudobovati čul, Slom.; h. se nad čim, über etwas fluchen, unwillig sein, C.
17. klopotȃnje, n. das Klappern, das Poltern.
18. klopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. klappern, poltern; mlin klopoče; — plappern; — prim. klepetati.
19. klopótəc, -tca, m. 1) die Klapper, die Rassel; die Klappermühle (als Vogelscheuche) = klepetec, Cig.; — die Windmühle zum Säubern des Getreides, Cig.; — 2) ein klapperndes Ei, das Windei; — der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., Jan., C., Z.; — die Polternuss, Cig., Jan.; — der Klapperstein, Cig., Erj. (Min.); — 3) der Plapperer, Cig.
20. kolobítati, -am, vb. impf. 1) sich drehen, M.; — 2) strampfen, C.; poltern, Geräusch machen: kolobita, kdor škrinje vozi, C.; einherstolpern, C.
21. kȗrji, adj. Hühner-; kurje oko, das Hühnerauge; kurja polt, die Gänsehaut, Cig., Jan.; kurja slepota, die Nachtblindheit, Cig. (T.); kurjo slepoto ima, kdor o mraku ne vidi, Zora; — kurji pogled, die Kurzsichtigkeit, Jan.; kurji pot, kalter Schweiß, V.-Cig.; kurji pot me je polival, Nov.
22. lopȗt, m. ein ungeschickter Polterer, Lašče- Levst. (Rok.).
23. lopȗtnik, m. 1) der Polterer, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Fallthür, Cig., pri Fari- Štrek. (LjZv.), Gor.; — das Fallbrett bei Sägemühlen, Brdo ( Gor.); — 3) der Hosenlatz, Polj.; — 4) der Kehlkopf: ima glasen l., er spricht sehr laut, Otaleže- Štrek. (LjZv.); einen platzenden Schall bewirken, platzen, Cig.
24. naropotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. des Polterns satt werden.
25. oblı̑n, m. 1) nerazcepljen, torej še obel krlj ali hlod, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) ostriči na oblin = do polti, à la Fiesco, Koborid- Erj. (Torb.).
26. obvzę́ti, -vzámem, vb. pf. umfangen, ogr.- C.; — ergreifen: strah me je obvzel, ogr.- C.; obvzame ga kurja polt, Vrt.; ta misel mu je obvzela glavo, Cig.
27. odropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. 1) sich polternd entfernen, wegrumpeln; — 2) aufhören zu poltern.
28. odšundráti, -ȃm, vb. pf. 1) sich polternd entfernen, Cig.; — 2) aufhören zu poltern.
29. omrȃznica, f. 1) prvi drobni sneg, kadar začne naletovati, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) = kurja polt, die Gänsehaut, Tolm.- Erj. (Torb.).
30. orǫ̑dovati, -ujem, vb. impf. poltern, C.; = nemir delati, razbijati, Kras- Erj. (Torb.); orọ̑dovati, Štrek.
31. ostrvníca, f. = ostrv 1), M.; ne prav do polti obsekana rakla, na kateri se suši detelja ali snopje ( nav. ostrnica), Lož, Lašče- Erj. (Torb.), Nov., Levst. (Pril.), Dol., Notr.; volkodlak ostrvnico na njivi po božiču mekasti in grize, LjZv.
32. pę̑škati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, ogr.- C.; poltern, ogr.- M.
33. poklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig klappern o. poltern.
34. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
35. poropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig poltern.
36. poželẹ̑nje, n. die (empfundene) Begierde, das Verlangen; imeti p. po kupici vina; polteno p., die sinnliche Begierde, Cig. (T.); — nav. poželjénje.
37. preropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. polternd zubringen: vso noč p., Cig.
38. prirohnẹ́ti, -ím, vb. pf. lärmend, polternd kommen, C., Erj. (Izb. sp.), nk., Kr.
39. priropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. polternd kommen.
40. prišáriti, -im, vb. pf. polternd kommen, Cig.
41. prišundráti, -ȃm, vb. pf. polternd herankommen, Cig.
42. razbávljati, -am, vb. impf. 1) reizen, anstänken, C.; — 2) ( intr.) poltern, C.
43. razbijáč, m. 1) der Schotterschlägel, Levst. (Cest.); — 2) der Flocker, der die Wolle zu Flocken klopft, Cig.; — 3) der Polterer, ogr.- C., Št.
44. razbíjanje, n. das Zerschlagen, das Zerstören; — das Pochen, das Poltern.
45. razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.
46. razbijȃvəc, -vca, m. 1) der Zerschlager, der Zerstörer, M.; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig.
47. razbijȃvka, f. die Poltrerin, die Lärmerin, Cig.
48. razbǫ̑ta, f. der Lärm, das Gepolter, der Rummel, Mur., V.-Cig., Jan.; hrup in razboto je črtil, Ravn.; ljubi le šum, razboto in smeh, Ravn.
49. razbǫ́tati, -am, vb. impf. lärmen, poltern, V.-Cig., Jan.
50. razdẹlávati, -am, vb. impf. lärmen, poltern, Cig.
51. razdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. poltern, lärmen, Cig.
52. razgrȃja, f. 1) die Scheidewand, Mik.; — 2) das Poltern, das Toben, M.
53. razgrajáč, m. der Polterer, der Tumultuant.
54. razgrájanje, n. 1) das Zerstören, C.; — 2) das Poltern, das Tumultuieren, das Wüthen.
55. 1. razgrájati, -am, vb. impf. ad razgraditi; 1) zerstören ( bes. Zäune, Dämme): voda nasipe razgraja, C.; — 2) poltern, tumultuieren, toben, wüthen; pijanci razgrajajo po krčmi; Razgraja piš ob hudi uri, Preš.; — bolezen razgraja, die Krankheit wüthet.
56. razgrájav, adj. zum Lärmen, Poltern geneigt, Jan.; razgrajav hlapec, SlN.; — tobsüchtig, Jan.
57. razgrajȃvəc, -vca, m. der Polterer, der Lärmer, der Tumultuant.
58. razgrajȃvka, f. die Poltrerin, die Lärmerin, die Tumultuantin.
59. razsajáč, m. der Tober, der Polterer.
60. rentáčiti, -ȃčim, vb. impf. mit Worten poltern, zanken, schelten, Kr.
61. robániti, -ȃnim, vb. impf. lärmen, poltern, rumpeln, Jan., M., Bes., Nov.; z mizo, s stolom r., Gor.; na duri r., an die Thüre schlagen, Gor.
62. robántiti, -ȃntim, vb. impf. = robaniti, poltern, lärmen, Jan., Bes., BlKr.; robantil je po dvorišču sem ter tja, DSv.; — heftig und grob fluchen, C.
63. 1. rǫ̑d, rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.- M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.
64. rogátati, -am, vb. impf. poltern, lärmen, ogr.- M., C.
65. rogítati, -am, vb. impf. lärmen, poltern, C., Št.- Z.
66. romátati, -tam, -čem, vb. impf. = romotati, poltern, rumpeln, C., jvzhŠt.
67. ropǫ̑ntati, -am, vb. impf. poltern, Valj. (Rad).
68. ropòt, -póta, m. das Gepolter, das Getöse.
69. ropotáč, m. der Polterer; ( pren.) der Schreier: duševne veše in puhli ropotači, Zv.
70. ropotáčiti, -ȃčim, vb. impf. poltern, Jan., SlN.
71. ropotáłən, -łna, adj. Polter-, Cig.
72. ropotálọ, n. 1) das Polterzeug, das Klapperwerk; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig., Jan.
73. ropotȃnje, n. das Poltern, das Rumpeln.
74. ropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, rumpeln; — klappern.
75. ropotàv, -áva, adj. polterhaft, Cig., Jan.
76. ropotȃvəc, -vca, m. der Polterer, Cig., Jan.
77. ropotȃvka, f. 1) die Poltrerin, Cig.; — 2) die Handklapper, Cig.; — 3) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
78. ropotávost, f. der Poltersinn, Cig.
79. ropótəc, -tca, m. 1) das Polterwerkzeug: die Ratsche, die Klapper, Cig., Jan., M., C.; — die Klappermühle als Vogelscheuche, M., LjZv., Tolm.; velik ropotec, pa malo melje = viel Geschrei u. wenig Wolle, Guts.- Cig.; — 2) der Wecker in den Uhren, Cig.; — der Wecker in den Mühlen, Cig.; — 3) der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., C., Gor.; — die Polternuss, Cig., Jan.
80. 1. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rauschen, poltern, rasseln, Jan., M., vzhŠt.; lärmen, Štrek.
81. slȃst, -ı̑, f. 1) der Wohlgeschmack ( z. B. einer Speise), C.; ta jed ima slast, nima slasti, Levst. (Zb. sp.); — der Geschmack, Cig., Jan., Cig. (T.); s. imeti po čem, Cig.; — 2) die empfundene Süßigkeit, süßer Genuss, das Vergnügen, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; jedli in pili so v slast, LjZv.; v slast mi je kaj, es schmeckt mir etwas, C., nk.; v slast mi gre, Kr.; v slast mu gre večerja, Zv.; v slast poslušati, mit Vergnügen anhören, Vrt.; v slast počivati pod drevesom, LjZv.; — 3) die Lust, die Wollust, Mur., V.-Cig., Št.- C.; v slasteh živeti, Z.: slast pa strežba grdim željam, Ravn.; telesna, poltena, mesena s., die Sinnenlust, Cig., Jan.
82. slı̑kanje, n. das Abbilden, das Malen, nk.; s. na mokrem, die Frescomalerei, Cig. (T.); s. polti, die Carnation, Cig. (T.).
83. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
84. 2. šáriti, -im, vb. impf. herumstöbern; kaj tod šariš! — herumstreichen, sein Unwesen treiben, Cig., C.; — es bunt treiben, groß thun, Dol.; — lärmen, poltern, Gor.; mož nad ženo šari, kadar je pijan, Polj.; — prim. 1. šara (?).
85. šárjenje, n. das Herumstöbern, das Lärmen, das Poltern, Polj.
86. štropòt, -óta, m. das Gepolter, C., BlKr.; das Gestrampfe ( z. B. der Pferde), C.
87. štropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. poltern, Z.
88. šundráti, -ȃm, vb. impf. lärmen, poltern, Cig., Jan., C., Dol.
89. trẹ́sniti, trẹ̑snem, vb. pf. 1) tresnilo je = treščilo je, der Blitz hat eingeschlagen, Habd.- Mik.; — 2) krachen, Cig., Jan.; — 3) polternd zuschlagen: z vrati t., Cig.; — t. koga, jemanden schlagen, C.; — schmettern, M.; — 4) stürzen, fallen, Jan.; — nam. treskniti.
90. trúskati, -am, vb. impf. poltern, Jarn.- C.; — krachen, Jan.; — mit Geräusch fressen: svinje želod truskajo, C.; — mit Geräusch schlagen, Jarn.; mit Geräusch zerbrechen, C.
91. trúskavəc, -vca, m. 1) der Polterer, Jarn.; — 2) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Cig.
92. trȗskəc, -kəca, m. 1) der Polterschlag, Jarn.; — 2) der Polterschlägel, Cig.
93. zarobániti, -ȃnim, vb. pf. zu poltern anfangen, aufpoltern.
94. zaropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. zu poltern anfangen; ein Gepolter hervorbringen; nekaj je zaropotalo v veži.
95. zašáriti, -im, vb. pf. 1) mit allerlei Dingen verlegen, verräumen, Cig.; po hiši je vse zašarjeno, da se ni kam geniti, Polj.; voda travnike zašari, Cig.; — verlegen: z. kako reč, (da je ni moči najti), Polj.; — 2) verpoltern, Cig.; — durch Großthun verlieren, Dol.; — 3) z. nad kom, auf jemanden lospoltern, Polj.
96. zašundráti, -ȃm, vb. pf. zu lärmen, zu poltern anfangen; einen Lärm erheben.
97. zdẹlávati, -am, vb. impf. = zdelovati; 1) verfertigen: z. volivske imenike, die Wählerlisten verfassen, Levst. (Nauk); — 2) poltern, Cig.
98. zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.- Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
99. zdẹlovȃvəc, -vca, m. der Polterer, Cig., Jan.
100. 1. zropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. herabpoltern: z. s česa, Cig.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani