polk (30)

1. pȏłk, m. das Regiment, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.
2. pōlka, f. die Polka; polko plesati.
3. pólke, f. pl. = polkne, C.
4. pólkne, -kən, f. pl. die Jalousien; — iz nem. "Balken".
5. połkǫ́vən, -vna, adj. Regiments-, Cig., Jan., nk.
6. połkǫ́vnik, m. der Oberst, Cig., Jan., C., nk.
7. połkovǫ́dja, m. der Regimentscommandant, nk.
8. pọ̑łkož, m. der Schwabenkäfer (tudi: pokoš, pokož, pukož, C., vzhŠt.).
9. pọ̑łkožnik, m. 1) = polkož, C.; — 2) eine Art große Fisole, C.
10. pòdpołkǫ́vnik, m. der Oberstlieutenant, C., nk.
11. topǫ̑łka, f. die Pappel, Cig., C.
12. dragōnski, adj. Dragoner-; dr. polk, das Dragonerregiment, Cig., Jan., nk.
13. grȃničarski, adj. Grenzer-; graničarski polk, das Grenzregiment, Cig., Jan.
14. imẹ̑telj, m. der Inhaber: i. kakega pisma, i. trgovinskih mark, DZ.; i. kakega vojaškega polka, nk.
15. nagǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. 1) (mehrere Musikstücke) abspielen; nagodli so mu pet polk; — 2) n. se, des Spielens auf Musikinstrumenten satt werden; — des Murrens satt werden.
16. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
17. pokoš, m. die Küchenschabe, vzhŠt., C. ( Vest.); — pogl. pokož, polkož.
18. pokož, m., C., pogl. polkož.
19. pokoža, f. = polkoža, SlGor.-Caf ( Vest.).
20. pokožnják, m. die größte Fisolengattung, SlGor.- C.; nam. polkožnjak.
21. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
22. polukolọ̑, -ę́sa, n. das Halbrad, (polkolo) Cig.
23. polukònj, -kónja, m. das Halbpferd, (polkonj, polokonj) Cig., Jan.; polukonji ("polkonji") so bili ljudje zgoraj s človeško, od pasu pa s konjsko podobo, Št. med Muro in Dravo- Pjk. (Črt.).
24. polukrižȃvka, f. ein halber Kreuzthaler, (polk-) C.
25. polukrǫ̑gla, f. die Halbkugel, Cel. (Geom.), nk., (polk-), Cig., Jan.
26. polukrǫ̑glast, adj. halbkugelförmig, nk., (polk-) Cig., Jan.
27. 2. razrẹ́diti, -im, vb. pf. verdünnen, Cig. (T.), C., Žnid.; — r. les, sadež (auslichten), C.; koruza je razrejena, t. j. na redko razpostavljena, jvzhŠt.; — zatvornice ("polkne") r., die Brettchen der Jalousien öffnen, Rib.
28. regimēnt, m. polk, das Regiment.
29. vezílọ, n. 1) das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., Mik., DZ.; Vezilo vseh polkov, Po mokrem ti bom, Vod. (Pes.); — 2) das Angebinde, das Geschenk zum Geburts- oder Namenstage; dati komu kaj za vezilo; — 3) der Kopfputz der Braut, Cig., Rib.- M.; — 4) die Stickerei, Cig., Jan.
30. zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; ( fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.- Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.- Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani