polž (41)

1. półž, m. die Schnecke; počasi hodi kakor polž; — die Schnecke im Ohr, Cig. (T.); — pòłž, półža, Dol.
2. połžána, f. der Spelt (triticum spelta), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
3. pȏłžar, -rja, m. der Schneckensammler, der Schneckenhändler, Cig.
4. pȏłžarica, f. 1) die Schneckensammlerin, die Schneckenhändlerin, Cig.; — 2) der Schneckenklee, der Sichelklee (medicago falcata), Jan., C.
5. półžast, adj. schneckenartig.
6. połžè, -ę́ta, n. das Schneckchen, Levst. (Zb. sp.).
7. półžək, -žka, m. dem. polž; 1) das Schneckchen; — 2) die Egelkrankheit bei Schafen, C.; — 3) die Spitze des Bohrers, C., Št.- Valj. (Rad); — 4) der Schnörkel, V.-Cig.
8. półžev, adj. Schnecken-; po polževo iti.
9. połževína, f. = polžina, Nov.
10. półževka, f. die Schnecke (das Weibchen), Jan.
11. połžíca, f. die Nacktschnecke (limax), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
12. połžìč, -íča, m. dem. polž; das Schneckchen; — der kleinste Haferfisch, C.
13. połžı̑čək, -čka, m. dem. polžič; das Schneckchen, Cig.
14. połžína, f. das Schneckenhaus, Cig.
15. połžinják, m. der Schneckenbehälter, C.
16. półžiti, -im, vb. impf. 1) kräuseln: lase p., Z.; — 2) (schälen, Mur.; — p. se, sich maußen, Guts.; pogl. pužiti).
17. półžji, adj. Schnecken-; po polžje (nach Schneckenart) lesti.
18. pȏłžkarica, ** f. spodnja plast zemlje, vsa polna polžjih lupin (na barju), DSv.
19. pȏłžnica, f. der Schneckenbehälter, Cig., C.
20. pȏłžnik, m. = polžnica, Cig.
21. opółžiti, -im, vb. pf. mit Schleim bedecken, beschleimen, Cig.; opolžen jezik, belegte Zunge, Cig.
22. bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
23. bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
24. híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.- C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse ( zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
25. jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).
26. krı̑, gen. krvı̑, f. das Blut; črna kri, venöses Blut, Cig., Vrtov.; kri mi teče, ich blute; krvi izpustiti komu, zur Ader lassen, Jan.; kri mu je v glavo stopila, er hat eine Blutcongestion nach dem Kopfe; kri mu v glavo sili, er hat Congestionen; kri ga je polila, er erröthete, C.; do krvi braniti stare privilegije, Jurč.; kri prelivati, Blut vergießen; kri metati, Blut husten, Cig., jvzhŠt.; po polževo kri poslati = jemanden um Mückenfett schicken, Cig.; — die Abstammung, die Herkunft; knežje krvi, Cig.; po krvi, der Abstammung nach, Jan.; ljubiti svojo kri (krv), seine Verwandten, ogr.- C.; kri ni voda, Verwandte können uns nicht gleichgültig sein, M.; — das Temperament; vroče, hladne krvi biti, von cholerischem, phlegmatischem Temperamente sein; hude krvi biti, von leicht erregbarer Natur sein, heißblütig sein; nemirne krvi, von unruhigem Temperament, Svet. (Rok.); človek lahke krvi, ein Sanguiniker, Cig. (T.).
27. lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).
28. mlakȗžar, -rja, m. neki polž, C., Robič ( Nkol.).
29. obročȃnka, f. neki polž: die Wendeltreppe (scalaria), Erj. (Z.).
30. ofúkəł, -kla, adj. = polzek, schlüpfrig: polž je o., pot je ofukla, BlKr.
31. posláti, pǫ́šljem, vb. pf. schicken, senden; p. komu kaj; p. kaj po kom, etwas durch jemanden schicken; p. ogledavat, auf Kundschaft ausschicken, Cig.; p. po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen: p. po zdravnika, po voz, po vina; p. po ptičjega mleka ( Jan.), po rakove ali polževe krvi, po žabje volne, po gladež, po norca, in den April schicken, Cig.; — kar Bog pošlje, was Gott schickt.
32. prelẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) durchkriechen; — kriechend zurücklegen: polž veliko preleze v enem dnevu; — 2) hinüberkriechen: na ono stran p.; — über etwas kriechen: polž tudi plot preleze.
33. rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
34. skȓgar, -rja, m. polži skrgarji, die Kiemenschnecken, Cig. (T.).
35. 1. stopníca, f. die Stufe, die Staffel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s. pred pragom, pred oltarjem, Kr.; prestolna s., die Thronstufe, Cig.; železna s. (na vozu), das Tritteisen, Cig.; stopiti na vrhnjo stopnico, Ravn.; — pl. stopnice, die Treppe, die Stiege, Mur., Cig., Jan., nk.; po stopnicah gori in doli, die Treppe auf und ab, Cig.; polžaste stopnice, die Wendeltreppe, Jan.
36. šlẹ̀m, šlẹ́ma, m. 1) der Helm, Jan., Cig. (T.), Jurč. (Tug.), Vrt., Vest.; — 2) žarni šlem (neki morski polž), feuriger Ofen (cassis), Erj. (Z.); — stsl.
37. tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.- Mik.
38. trobę̑ntnik, m. polž t., das Posaunenhorn, Cig.
39. vajàl, -ála, m. = polž brez hiše (večina teh polžev je črnih, a nekateri so tudi črnordečkasti), (od it. vajo, črnkast, črnordečkast), Medana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
40. zalízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken heil machen, verlecken: pes si bo rano zalizal, tudi: pes se bo zalizal, BlKr.- M.; — glatt lecken; zalizan, glatt: zalizan polž, LjZv.; — zalizan denar, eine abgewetzte Münze, C., Z.; zalizan vinograd, ein unbehauen gelassener Weingarten, Vrtov. (Vin.); — 2) durch Lecken, Naschen verthun, vernaschen, Cig.
41. zaškȓgar, -rja, m. (polži) zaškrgarji, Hinterkiemer, Erj. (Z.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani