pokvarjeno (11)

1. pokvárjenost, f. die Schadhaftigkeit, Cig.; die Verdorbenheit, bes. die sittliche Verdorbenheit, Cig., Jan., nk.
2. nepokvárjenost, f. die Wohlerhaltenheit; — die Unverdorbenheit.
3. brogovíta, f. pokvarjeno od dobrovita, Tolm.- Erj. (Torb.).
4. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.
5. igavəc, -vca, m. pokvarjeno iz: jaglec, Rodik- Erj. (Torb.).
6. karmę̑n, m., Guts., pokvarjeno iz: pergament, C.
7. korúpcija, f. pokvarjenost, die Corruption, Cig. (T.); tudi: korupcı̑ja.
8. nepokvárjen, adj. unbeschädigt; nepokvarjeno sadje; — unverdorben; nepokvarjena mladina.
9. prẹ̑sməc, -məca, (-səmca), m. 1) das gugelhupfartige, mit Zibeben u. dgl. gefüllte Osterbrot, Mur., vzhŠt., Poh.- Navr. (Let.); — 2) der Palmbusch, Mur., Jan., SlGor.; — pokvarjeno iz: presnec, Mik. (V. Gr. II. 309.).
10. prídigar, -rja, m. 1) der Prediger; — 2) = prigrad 2), (najbrž pokvarjeno iz "prigrad"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
11. zmlȃdlẹ́ta, adv. = spomladi, Št.; (pokvarjeno: zmarleta, jvzhŠt.); (tudi: zmladlet, m., Ahac.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani