pokvarjen (19)

1. pokvárjenost, f. die Schadhaftigkeit, Cig.; die Verdorbenheit, bes. die sittliche Verdorbenheit, Cig., Jan., nk.
2. nepokvárjen, adj. unbeschädigt; nepokvarjeno sadje; — unverdorben; nepokvarjena mladina.
3. nepokvárjenost, f. die Wohlerhaltenheit; — die Unverdorbenheit.
4. brogovíta, f. pokvarjeno od dobrovita, Tolm.- Erj. (Torb.).
5. drazgolìč, -íča, m. = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus) Št.- Cig.; (menda pokvarjena beseda nam. drskalič, C.). (?)
6. dúša, * f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.- C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.- C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.- M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.- Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.- C.
7. falǫ̑t, m. der Lump; — prim. kor.-nem. valott, morda pokvarjeno iz fr. filou, Gauner, Lexer, Kärnt. Wörterbuch.
8. igavəc, -vca, m. pokvarjeno iz: jaglec, Rodik- Erj. (Torb.).
9. karmę̑n, m., Guts., pokvarjeno iz: pergament, C.
10. koreníčast, adj. von echtem Schrot und Korn: koreničasti, nepokvarjeni Slovenci, Jurč.
11. korúpcija, f. pokvarjenost, die Corruption, Cig. (T.); tudi: korupcı̑ja.
12. makulatūra, f. tiskovine, ki nimajo več nobene vrednosti ali so pokvarjene, die Maculatur, Cig., Jan.
13. nerazȗm, m. der Unverstand: z nerazuma pokvarjena beseda, Erj. (Torb.).
14. prẹ̑sməc, -məca, (-səmca), m. 1) das gugelhupfartige, mit Zibeben u. dgl. gefüllte Osterbrot, Mur., vzhŠt., Poh.- Navr. (Let.); — 2) der Palmbusch, Mur., Jan., SlGor.; — pokvarjeno iz: presnec, Mik. (V. Gr. II. 309.).
15. prezółkəł, -kla, adj. dumpfig, "spinstig": p. kruh, t. j. pokvarjen kruh, ki se nitkasto vleče, Ig (Dol.).
16. prídigar, -rja, m. 1) der Prediger; — 2) = prigrad 2), (najbrž pokvarjeno iz "prigrad"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
17. skosíti, -ím, vb. pf. = zdrobiti: skošeno žito, geschrotenes Getreide, Vrtov. (Km. k.); posušena, a še ne žgana opeka, od dežja pokvarjena, se skosi in znova podela, Ip.- Erj. (Torb.); — zerstückeln, GBrda.
18. túlav, -ava, adj. hohl, C.; — tulava ("təláva") smreka je taka, katera ima v sredi pokvarjen les, Notr.
19. zmlȃdlẹ́ta, adv. = spomladi, Št.; (pokvarjeno: zmarleta, jvzhŠt.); (tudi: zmladlet, m., Ahac.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani